Opozicija za volitve, a ni enotna, kako do njih

Ljubljana – Z opoldanskim naznanilom, da odhaja, je notranji minister Aleš Hojs presenetil javnost in opozicijo, sogovorniki iz koalicije pa niso bili presenečeni. Nekateri so pričakovali, da bo odšel že prej, saj se je o nezadovoljstvu z njegovo »neobveščenostjo« in »neobvladovanjem« notranjega ministrstva v vladnem vrhu govorilo že, ko je koalicijo presenetila odločba »njegovega« ministrstva, da ugodi pritožbi zoper vnovično prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona v Mariboru, zaradi česar si je prislužil tudi interpelacijo opozicije.

Kot je Aleš Hojs pojasnil, tudi o včerajšnjih hišnih preiskavah v zvezi z nakupi opreme vnaprej ni bil obveščen, čeprav so o tem, da se pripravljajo, poročali v medijih, povezanih s SDS. »Domnevam, da vladi ni uspelo prikriti ali ustaviti hišnih preiskav,« je komentirala predsedujoča SD Tanja Fajon in navedla, da so pojasnila notranjega ministra v odstopu o spolitiziranosti policije nepomembna in neresna. »Smo sredi globoke krize. Namesto da bi se vlada ukvarjala z reševanjem problemov ljudi, se veliko preveč ukvarjamo s kriminalom epskih razsežnosti, ki verjetno sega prav v vrh vlade,« je dejala.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je ocenil celo, da sta Aleš Hojs in pred njim še generalni direktor policije Anton Travner odstopila, ker »se posipata s pepelom, saj jima ni uspelo policije disciplinirati toliko, da tam ne bi bilo več kriminalistov, ki delajo po lastni vesti in poklicni etiki«.


 

Ideja konstruktivne nezaupnice

Ker pa je opozicija – z izjemo SNS – poenotena le okoli želje po predčasnih volitvah, ne pa tudi načina, kako priti do tja, se zdijo njeni načrti iluzorni. Predsednica SAB Alenka Bratušek je tako včeraj opomnila, da je le s pomočjo konstruktivne nezaupnice in prehodne projektne vlade mogoče priti do predčasnih volitev, a v LMŠ, SD in Levici temu načrtu še vedno niso najbolj naklonjeni. Med prvimi, s katerim bi se na to temo v iskanju absolutne parlamentarne večine lahko pogovarjali, pa je Bratuškova omenila Desus. »Dokler nimamo dovolj glasov za kakršen koli preobrat, je položaj takšen. Je pa vedno na koalicijskih partnerjih, da se odločijo, ali bodo še sodelovali v takšni vladi. Rešitev je zelo enostavna: zapustijo vlado, nato pa se ne išče novega mandatarja, temveč se razpiše volitve, ki so po našem mnenju edina poštena možnost,« pa je odgovarjal nekdanji premier in prvak LMŠ Marjan Šarec.
 

Brez koalicijskega razburjanja

Koalicija je bila včeraj s pojasnili precej zadržana, a večjega razburjanja in želje po predčasnih volitvah med manjšimi koalicijskim partnericami ni bilo zaznati. Tako je predvidevati, da bodo po prvi opravljeni ministrski menjavi nadaljevali delo. O tem, kdo bi lahko nadomestil Aleša Hojsa, za zdaj še molčijo, a pričakovati je, da bo SDS resor, ki jim je pripadel v koalicijskih pogajanjih, obvladovala še naprej. Tudi v NSi, kjer so v minulih dneh opozarjali na koalicijska nesorazmerja, ne kažejo posebnih želja, da bi ob tem, ko že vodijo drugi represivni resor – obrambo – prevzeli še notranje zadeve.    


                                         
Predsednik vlade ima po poslovniku državnega zbora sedem dni časa, da predsednika državnega zbora obvesti o odstopu ministra, s tem pa se nato v sedmih dneh seznani državni zbor. Da bilo to možno že na naslednji seji državnega zbora, ki jo bodo predvidoma začeli 9. julija, dopušča tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič. A tudi po tem, ko bo Alešu Hojsu uradno prenehal mandat, bo imel predsednik vlade še deset dni časa, da predlaga novega kandidata za ministra ali da državni zbor obvesti, da bo to funkcijo začasno opravljal sam oziroma jo zaupal drugemu ministru.