Opozicija bi dodatke delila po drugačnih merilih

Na približno 35 milijonov evrov vlada ocenjuje finančne posledice potrjenega zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki ga je državni zbor potrdil z 59 glasovi za in nobenim proti. Energetski dodatek bodo letos izplačali 63.000 prejemnikom do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter 13.500 invalidom. Predvidevajo, da se bo krog upravičencev do marca 2023 še precej razširil. Iz opozicijskih vrst so se vrstile kritike na merila za dodeljevanje, saj so prepričani, da so snovalci zakona spregledali številne skupine, ki potrebujejo pomoč.

Zakon predstavlja enostavno izvršljivo in hitro osnovno pomoč dohodkovno najbolj šibkim gospodinjstvom, ki se bodo to zimo zagotovo soočala s težavami pri plačilu položnic za ogrevanje in elektriko, je utemeljil Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). »Potrebno ga je razumeti v povezavi z ostalimi vladnimi ukrepi za pomoč prebivalstvu, kot so regulacija marž na bencinskih servisih, zvišanje potnih stroškov, dvig neobdavčenega zneska za povračilo stroškov prehrane na delu, podpori kmetom, omejitev drobnoprodajnih cen električne energije, znižano stopnjo DDV za električno energijo,« je materijo predstavil Juvan in dodal, da vlada razmišlja tudi o možnosti uvedbe prehranskega dodatka, v primeru povečanja stisk ter poglabljanja revščine bo predlagala še nove ukrepe. Minimalna plača bo januarja 2023 presegla 800 evrov.

Po njegovih besedah bodo energetski dodatek dobile vse kategorije prebivalstva, ki živijo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, če bodo kadarkoli od letošnjega oktobra do marca prihodnje leto upravičene do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Meja za par brez otrok, kjer je en zaposlen in en brezposeln, je, če dohodki ne presegajo 877 evrov, za dvostarševsko družino z enim zaposlenim staršem in dvema otrokoma pa pri 1375 evrov. Pri invalidih, ki so jih prepoznali kot posebej ranljive, siceršnji dohodki gospodinjstev ne bodo merodajni.

Samska oseba bo prejela 200 evrov, par brez otrok 314, za vsakega otroka potem še 118 evrov.

V zakonu je predvidena še izmenjava podatkov z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na podlagi katere bo ministrstvo vse revne upokojence obvestilo, da so potencialno upravičeni do varstvenega dodatka in posledično tudi energetskega, ne glede na to, na primer, da so lastniki nepremičnine, vredne več od 120.000 evrov, ali kakega drugega premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, ter da naj pri pristojnem centru za socialno delo vložijo vlogo. »V tem obdobju prejetega varstvenega dodatka v nobenem primeru ne bo potrebno vračati po smrti prejemnika,« je poudaril Juvan.

»Pomembno je, da se energetski dodatki ne bodo šteli v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, od njih se ne bodo plačali dohodnina in prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, izvzeti pa bodo tudi iz izvršbe,« je v podporo zakonu med drugim izpostavila Sandra Gazinkovski iz Gibanja Svoboda.

SDS je vložila amandmaje, s katerimi bi bistveno podaljšali seznam, komu vse bi namenili denar, prav tako so dvom v pravilnost pristopa izrazili v NSi. »Tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, lahko že zdaj v tem sistemu petkrat na leto zaprosijo za izredno denarno socialno pomoč v skupnem znesku 2019 evrov na leto oziroma 422 evrov na mesec za samsko osebo, zato ne razumem, zakaj je potreben energetski dodatek zanje, ne pa za ranljive zaposlene,« je dejal Aleksander Reberšek (NSi) in bil ob tem kritičen, da bo vlada zaposlenim z davčno reformo celo vzela višji razpoložljivi dohodek. Da bi bilo treba ciljati na aktivno prebivalstvo, ki nima socialnih transferjev, pa tudi visokih plač ne, saj bo to skupina, ki jih bo energetska draginja najbolj prizadela, zlasti, če imajo stanovanjski kredit ali plačujejo najemnino, je prepričan tudi Janez Cigler Kralj.