»Odpoved mature bi bila najslabša možnost«

Ljubljana – Za skoraj 15.000 dijakov se bosta čez dva meseca začeli poklicna in splošna matura. Anketa Dijaške organizacije Slovenije (DOS) je pokazala, da si maturo večina dijakov želi v zmanjšanem obsegu, samo 15 odstotkov bi jo odpovedalo. Nekateri dijaki se z rezultati niso strinjali, njihova nova anketa je pokazala, da bi večina dijakov maturo odpovedala. Iz državne maturitetne komisije opozarjajo, da bi bil s tem v negotovosti zaključek izobraževanja, dijakom s poklicno maturo pa bi onemogočili vstop na univerzitetni študij.



»V času, ko so pristojne osebe v medijih poročale, da bo matura izvedena in da smo maturanti sami privolili v to, smo se začeli spraševati, ali je bilo naše mnenje v celoti upoštevano,« so v pismu zapisali dijaki. Z anketo DOS, ki je reprezentativna organizacija dijakov, s katero se pogovarja ministrstvo za izobraževanje in včeraj tudi predstavniki državne maturitetne komisije ter izpitnega centra, se niso strinjali. Sestavili so novo in jo, kot so zapisali v sporočilu za javnost, poslali vsem srednjih šolam in gimnazijam po Sloveniji. V analizi pišejo, da je anketo rešilo 9234 maturantov, 63 odstotkov jih je glasovalo za odpoved letošnje mature.



Po veljavni zakonodaji se srednješolska izobrazba pridobi s splošno ali poklicno maturo oziroma z zaključnim izpitom. Splošno maturo bo letos predvidoma opravljalo 6192, poklicno pa 8654 dijakov. »Odpoved mature bi bila najslabša možnost. Problem zaključevanja srednje šole bi bil še posebno pomemben za vse poklicne maturante, ki so prijavljeni k petemu izbirnemu predmetu. Če poklicni maturant ne bi dobil možnosti opravljanja petega predmeta na maturi, potem ne bo imel priznane splošne mature. Tudi če bi upoštevali njihove srednješolske ocene, jim teh velikokrat ne moremo dodeliti, ker nekaterih predmetov sploh niso imeli,« pojasnjuje predsednica državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Krajnc.
 

Obseg ne bo manjši

Poleg podaljšanega roka za interne dele mature, kot so seminarske naloge, ki je zdaj določen 4. maja, bodo, na primer, pri laboratorijskih vajah upoštevali le toliko vaj, kolikor so jih v posamezni šoli res opravili. Kot so se včeraj na spletnem sestanku pogovorili predstavniki državne komisije za splošno in poklicno maturo, državnega izpitnega centra in predstavniki dijaške organizacije, se bo matura začela 30. maja in najkasneje 15. junija.



Manjšega obsega mature ne bo, je pojasnila Tavčar Krajnčeva: »Izpitne pole so že zdavnaj pripravljene, predstavljajo del izpitne tajnosti in jih ne moremo odpirati. Poleg tega so učni načrti napisani tako, da učitelju zagotavljajo avtonomijo pri odločanju, po kakšnem zaporedju bo snov uporabljal.« To vseeno ne pomeni, da bodo na koncu v resnici upoštevali vse naloge. »Če se bo na podlagi rezultatov izkazalo, da se bo pojavil na izpitnem preverjanju kakšen del snovi, ki bo kazal zelo slabe rezultate, je še vedno možnost, da takšno nalogo izločimo iz ocenjevanja. To se je kdaj prej tudi že zgodilo, ko še ni bilo nobenega koronavirusa in zapiranja šol, pa se o tem nihče ni posebej spraševal.«

Ker so dijaki opozarjali tudi na stres, dejstvo, da bi bilo težko pisati z masko in rokavicami, in tudi na sam problem varstva zdravja, je Tavčar Krajnčeva jasno povedala: »Mi smo dolžni poskrbeti, da bo matura verodostojna. Če bodo zdravstveni pogoji za to vzpostavljeni, matura bo, če pa ne bodo, mora druga stroka sprejeti odločitev, da mature ne bo.«