Odmerki različnih cepiv dovoljeni le izjemoma

Pristojna komisija za cepljenje je v Nemčiji pred časom sprejela stališče, da se mlajši od 60 let, ki so bili cepljeni s cepivom AstraZeneca (AZ), po 9–12 tednih cepijo s cepivom mRNK, torej cepivom Moderne ali Pfizer-Biontecha. Pri nas tovrstno »mešanje« še vedno ni mogoče oziroma je dopustno le v izjemnih situacijah ter na odgovornost cepitelja in cepljene osebe.

V Nemčiji je cepljenje s cepivom AstraZenece (AZ) dovoljeno le za starejše od 60 let, zato je primerov, ko bi bilo za drugi odmerek priporočeno uporabiti drugo cepivo, malo, kar pa ne velja za Slovenijo. Pri nas s cepivom AstraZenece cepijo starejše od 18 let, zato se mnogi sprašujejo, zakaj v priporočilih ne sledimo Nemcem, saj nekatere študije kažejo, da bi bila v tem primeru tudi zaščita proti covidu-19 boljša.

V raziskavah univerze v Oxfordu namreč ugotavljajo, da mešanje odmerkov cepiv proti covidu-19 družb AstraZeneca in Pfizer-Biontech krepi imunski odziv na novi koronavirus. Štiritedenski razmik med različnima cepivoma sproži – po izsledkih strokovnjakov – močnejši imunski odziv, kot je pričakovan za dvojni odmerek cepiva AstraZenece.
 

Na lastno odgovornost

Slovenska komisija za cepljenje, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), se do tega še ni opredelila. Po njenem mnenju pa je možno cepljenje z druge vrste cepivom uporabiti le pri osebah, ki so imele neželene dogodke, povezane s strdki po prvem odmerku – v tem primer osebni zdravnik napiše predlog koordinatorici za cepljenje.
Bojana Beović, predsednica komisije za cepljenje na NIJZ, je potrdila, da pri nas obstajajo nekatere situacije, pri katerih je priporočena druga doza cepiva mRNK. »Za splošno populacijo pa se to lahko naredi, a tako, kot to velja za zdravila zunaj področja registracije, ki določa, da se cepiv ne meša. Taka uporaba zdravil je v odgovornosti lečečega zdravnika, v tem primeru cepitelja, in cepljene osebe,« je pojasnila Beovićeva.

So se pa pri nas dogajali primeri, ko so nekateri posamezniki v začetnem obdobju množičnega cepljenja izkoristili slab nadzor in so se samoiniciativno cepili z različnimi cepivi. Ker so zasledili informacije, da naj bi bilo to učinkovitejše.



Beovićeva je dejala, da ne razume, od kod tolikšno zanimanje ljudi, predvsem pa medijev, za prakso mešanja cepiv, ki ni dobro preizkušena, pri tem pa se vsesplošno dvomi o uporabi cepiv na sedanji način, ki je bistveno bolje preverjen. Do mešanja cepiv so strokovnjaki za zdaj zadržani tudi zato, ker bi pri morebitnih dolgoročnih posledicah težko odkrili, katero cepivo jih je povzročilo.
 

Pomanjkanje kliničnih študij

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta zagovarja možnost uporabe mRNK po cepivu AZ, ker bi ljudem tako omogočili boljšo zaščito: »Najlažje bi bilo, če bi omogočili izbiro drugega odmerka. Rezultati kliničnih študij so res omejeni samo na merjenje imunskega odziva in nimamo podatkov o zaščiti, čeprav nihče ne dvomi, da bo višja kot za dvojni odmerek cepiva AZ.«

Jerala je dodal, da za zdaj še nimamo podatkov, kako učinkovito je cepivo Janssen proti različici delta. »To cepivo je registrirano za en sam odmerek in izkazalo se je, da deluje tudi proti drugim različicam. Prav v primeru različice delta se je izkazalo, da en sam odmerek cepiva Pfizer-Biontecha ali AZ zaščiti precej slabše. Z imunološkega stališča ni dvoma, da bi poživitveni odmerek s cepivom mRNK dodatno izboljšal zaščito. Žal o tem nimamo na voljo kliničnih študij, ker je s tem cepivom cepljenih manj ljudi kot z drugimi, tako v ZDA (tam sicer 12 milijonov) kot v Evropi. Zelo verjetno bodo v ZDA kmalu sprejeli odločitev glede tega.«

Odločitev, pa po besedah Jerale s strokovnega stališča ni lahka, ker se je treba odločati ob pomanjkanju obsežnih kliničnih študij. Morda pa bi strokovna skupina vendarle lahko odločila, da se za poživitvene odmerke lahko uporablja cepiva mRNK.