V kleščah škorpijona Janše

Ali Žerdin in Janez Markeš sta mnenja, de je zapis premiera Janeza Janše na spletni strani vlade o vojni z mediji popolnoma zgrešen. Markeš opozarja, da Janša briše pojem javnega prostora in ga nadomešča s twitterjem. Markeš pisanje predsednika vlade primerja z dopisi o medijih in sodstvu zunanjega ministrstva Anžeta Logarja, ki jih označuje za nevredne državnika in za zavržno dejanje, bolj primerno za rokovnjača. 



Markeš poudarja, da je naloga vlade izvrševati voljo ljudstva, namesto tega pa jemljejo vse vzvode moči v svoje roke, zaradi česar bi moral parlament predsednika vlade odstaviti. Žerdin se strinja, da Logarjevo pisanje za koalicijske partnerje nevzdržno. Markeš meni, da bi takšno dejanje moralo pomeniti Logarjev politični samomor, namesto tega pa gre za inavguracijo nore politike. 



Markeš Janševo basen o žabah dopolnjuje z basnijo o žabi in škorpijonu. Meni, da je Janša kot škorpijon, ki prosi žabo, da ga popelje čez reko. Žaba to seveda odkloni, rekoč da jo bo pičil, a škorpijon obljublja, da je ne bo. Seveda jo med prehodom reke piči. Ko umira, ga žaba vpraša, čemu je to storil, in medtem ko se oba utapljata, ji škorpijon pojasni, da je taka pač njegova narava in drugače ne more. Markeš meni, da so ta žaba koalicijske partnerice, ki jih Janša potrebuje, da lahko vlada. A zdaj smo vsi v kleščah tega škorpijona, opozarja. 

Janša ogroža vse. »Vsi smo Mojca Šetinc Pašek!« poudarja Markeš in opozarja, da ljudje, kot sta Janša in Logar, ne sodijo v politiko in ne morejo ostati nekaznovani za svoje laži in žaljenja. Poudarja, da ne smemo ostati tiho, ko izgubljamo civilizacijske pridobitve.