»Obvoznica je nujna, sicer se bo Bled zadušil«

Ob zadnjih nejasnostih in nesoglasjih glede gradnje blejske južne obvoznice so se na blejski občini znova lotili preverjanja možnih tras obvoznice, ki pa naj jim soglasodajalci ne bi bili naklonjeni. Zato bo verjetno uresničena začrtana trasa, a z omilitvenimi ukrepi. Občina in država pa se bosta skupaj trudili za pridobitev potrebnih zemljišč.

Medtem ko so se Blejci v kratkem nadejali začetka gradnje južne obvoznice, pa postopke zavira pridobivanje potrebnih zemljišč. Težava je predvsem na območju Mlina, kjer si civilna iniciativa želi drugačne trase ceste. Občina je na pozive ministrstva za infrastrukturo znova pristopila k preverjanju variant pri različnih soglasodajalcih.

Kot je povedal blejski župan Janez Fajfar, je Zavod RS za varstvo narave že podal svoje mnenje, da sta alternativni dve trasi nesprejemljivi, medtem ko mnenja ostalih soglasodajalcev še čakajo. Ker kaže, da kompromisa s soglasodajalci ne bo, najverjetnejša ostaja potrjena trasa. Ob tem se občina pogovarja z Direkcije RS za infrastrukturo, da bi zgradili cesto tako, da bi bila ta za krajane čim manj moteča.



Stroka potrjeno traso zagovarja kot najboljšo, zato jo je občina tudi že leta 2012 vključila v občinski podrobni prostorski načrt. Zaradi nestrinjanja nekaterih lastnikov zemljišč pa bodo potrebne razlastitve, ki jih vodi država. Na Betinovem klancu, kjer naj bi se lotili prve faze izgradnje obvoznice, gredo razlastitve proti koncu, zato Blejci računajo, da se bo gradnja lahko kmalu začela.

Novembra pa jih je razburila časovnica v načrtih razvojnih programov Slovenije, kjer je začetek gradnje ceste predviden šele leta 2023 in zaključek leta 2031. Blejci so zato enotno, skupaj s civilno iniciativo, državo pozvali k takojšnjemu začetku fazne gradnje obvoznice. Na ministrstvu za infrastrukturo pa so odgovorili, da še nimajo zemljišč, saj se je občina odločila za traso, ki ji lastniki zemljišč nasprotujejo, zato prihaja do zamika.

Po ostri izmenjavi mnenj o tem, kdo je odgovoren, da se gradnja obvoznice zamika, tako na občini kot na državi žogico umirjajo. Kot so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, so se dogovorili, da bo Občina Bled aktivno sodelovala pri pridobivanju zemljišč in sklepanju odškodninskih sporazumov s tistimi lastniki, s katerimi direkcija ni našla skupne točke. Sicer pa, kot so izpostavili, Občina Bled že od samega začetka sodeluje pri pridobivanju zemljišč.



Pričetek gradnje je odvisen predvsem od pridobljenih zemljišč, na podlagi katerih bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje, so pojasnili na direkciji in dodali, da bo gradnja južne razbremenilne ceste na Bledu zelo zahtevna, saj vključuje tudi pokriti vkop, predor in viadukt.

Državnozborski poslanec Franc Kramar je ta mesec na koordinaciji županov občin zgornje Gorenjske pojasnil, da projekta ni možno uvrstiti v proračun brez ustreznih soglasij. Prepričan je, da je s skupnimi močmi možno doseči začetek postopne gradnje jeseni leta 2020. Začela pa bi se izgradnjo betinskega krožišča, za kar je sredstva v proračunu možno zagotoviti tudi s prerazporeditvami in s pridobitvijo soglasij projekt vključiti v državni proračun za leto 2021.

Vsi se strinjajo, da je blejska obvoznica nujna. Kot je poudaril Fajfar, se bo Bled zadušil, kar pa ni le blejski ali bohinjski problem, temveč vseslovenski, če hočemo imeti Bled za glavno ikono slovenskega turizma. Takšen promet je za v Bangladeš, ne pa za sem, v alpski biser, je izpostavil.