Murska Sobota – »Prekmurcof nišče ne razme, so nerazvite in bauge za hrbton.« Čeprav je Prekmurje del matične domovine že sto let, še vedno velja za najmanj znan del Slovenije. To so le nekateri stereotipi o Prekmurcih.

Prekmurje je najbolj multikulturen del Slovenije, kjer so se v zgodovini z večinsko slovensko kulturo prepletali vplivi Madžarske, Hrvaške in Avstrije, pokrajino pa so zaznamovali pripadniki različnih ver: katoličani, protestanti, baptisti, Judi, in tudi etnične skupine Romov. To ni le najbolj multikulturen del države, ampak tudi del, kjer prebivalstvo različnih narodnosti in ver že stoletja živi v sožitju. Medverske poroke so tu že stoletja nekaj povsem običajnega. Slovenski prebivalci Prekmurja so bili v tisočletni zgodovini pod močnim vplivom madžarizacije, a jih je kljub temu velika večina ohranila prekmurski jezik in slovensko narodno identiteto.
 

Začetek posebne zgodovine

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je zanje velik praznik, ob letošnji stoti obletnici dogodka, 17. avgusta, pa je treba spomniti tudi na Slovence v Porabju, ki so ostali zunaj matične domovine. »Za nas je to žalosten datum, za Prekmurce pa velik praznik. Zgodovina je po mirovni pogodbi pač taka. Osem slovenskih vasi je ostalo na Madžarskem. Za nas se je takrat začela posebna zgodovina, ki je marsikaj potegnila za seboj,« razmišlja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač.

Uradne številke pravijo, da danes na Madžarskem živi 3000 pripadnikov slovenske narodnosti. Kovačeva dodaja, da je po neuradni oceni številka višja, in sicer več kot 5000. »Poleg tega ima skorajda vsaka družina v Monoštru slovenske korenine, a se ne izrekajo več za Slovence. Vzrok je tudi ta, da se pri zadnjem štetju prebivalstva ni bilo nujno izrekati o narodnosti,« pravi Kovačeva.

Slovenska skupnost, ki je ostala odrezana od matične domovine, je po njenih besedah živa in dejavna. Zaradi odprtih meja imajo veliko boljše stike z matično domovino kot prej. »Mladi se povezujejo z mladimi na Goričkem predvsem pri športnih in kulturnih dogodkih. Stiki so zelo aktivni, mi pa se moramo truditi, da bo povezovanje še bogatejše in raznovrstnejše.«


 

»To ni naš praznik«

Razmejitev takratne Ogrske in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa ni pustila le Slovencev na Madžarskem, temveč tudi Madžare na Slovenskem. »Osebno menim, da je priključitev Prekmurja matični domovini napačno imenovati proslava. Temu ne bi rekel proslava, ampak le spomin na dogodek. Ne bi mi bilo všeč, če bi bila madžarska manjšina prisiljena proslavljati ta datum. To ni naš praznik,« grenkobo priključitve, ki je sicer razveselila večinsko slovensko prebivalstvo, kljub temu pa na drugi strani meje pustila okoli 6000 pripadnikov madžarskega naroda, komentira direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Mihael Šooš.

»Za Prekmurce oziroma Slovence je to brez dvoma praznik. Madžarska manjšina dogodkov izpred sto let ne pogreva. Smo del Slovenije, živimo tu, želimo pa ohranjati svojo identiteto,« poudarja Šooš. »Prepričan sem, da je multikulturnost bogastvo Prekmurja. Sprejemamo drug drugega, delamo v sožitju. Ne sodelujemo le s Slovenci, ampak tudi s hrvaško in srbsko skupnostjo, ki jo imamo v Lendavi. Vsi se združujemo, težav ni,« dodaja.

Zadnja leta se zaradi izdatnega financiranja madžarske manjšine v Sloveniji na strani madžarske oblasti pojavljajo očitki o domnevni madžarizaciji Prekmurja. Razburjajo tudi zemljevidi velike Madžarske v pisarnah Viktorja Orbána. A v Prekmurju med pripadniki madžarske narodnosti ni teženj po vrnitvi pod madžarsko oblast.

»Nihče ne razmišlja o tem, da bi se priključili Madžarski. Vedno smo živeli tu, vseeno, kje je meja. Tu bomo živeli še naprej, in to v sožitju z vsemi narodi in verami, tako kot smo tudi pred sto leti in še prej,« še pravi Šooš, ki ne želi ugibati, ali bi bilo za madžarsko skupnost bolje, če bi pred sto leti ostali pod madžarsko oblastjo, ali pa jim je bolje zdaj, ko imajo status manjšine v Sloveniji.
 

Gospodarstvo v vzponu

Čeprav je v Prekmurju delež brezposelnosti največji, je pokrajina dom številnih močnih podjetij. Prekmurje je zadnja leta zaslovelo predvsem z rastlinjaki. Od orhidej do paradižnika, ki postaja vse večja zgodba o uspehu. Toda v Prekmurju se ne živi le od kmetijstva. To dokazuje tudi družba Roto s sedežem v Murski Soboti. Podjetje proizvaja izdelke iz plastičnih mas in v šestih tovarnah v štirih državah zaposluje 450 ljudi. Njegov direktor Štefan Pavlinjek pravi, da je Prekmurje v času, ko ga je avtocesta povezala s preostalim delom Slovenije, postalo zelo ugodno za razvoj gospodarstva.

»V Prekmurju imamo dve vrsti gospodarstva, tisto, ki je odvisno od rodovitne zemlje, in tisto, ki je odvisno od pridnih in inovativnih rok zaposlenih,« pravi Pavlinjek. Vendar pa je po njegovem mnenju še vedno veliko potenciala za razvoj gospodarstva, prav tako je veliko industrijskih con, ki so neizkoriščene. »Treba je izkoristiti inovativnost Prekmurcev, saj se znajdemo povsod, ter seveda poštenost in ponos na svoje delo.« Če se številni Prekmurci vozijo na delo k našim severnim sosedom, pa Hrvati in Madžari iz obmejnih vasi priložnost za boljši zaslužek iščejo v Prekmurju. »Mi imamo zaposlenih veliko Hrvatov pa tudi nekaj Madžarov. To je ista kultura, samo meja nas loči.«



Dokaz, da so Prekmurci drzni in pogumni, je tudi mladi prevzemnik kmetije v Bodoncih na Goričkem Goran Šukar. »Ni lahko, si pa sam svoj šef, kar pomeni, da bolj ko si priden, več imaš,« o novih izzivih pravi Šukar, ki mu pri delu na kmetiji poleg mame pomaga tudi partnerka Danijela. Na kmetiji, ki jo je prevzel od svoje mame, je letos odprl novo sirarno z manjšo trgovino, kjer prodajajo svoje izdelke. »Iščem tržne niše, jogurti in siri so ena izmed njih, tu se ne nameravam ustaviti.«

Iz domačega mleka izdelujejo navadni jogurt in pet okusov sadnega. Na kmetiji pa ponujajo tudi mleko, polnomastno skuto in tri vrste sira za žar.

Šukar pravi, da so priložnosti za kmetijstvo v Prekmurju dobre, vendar je potrebno predvsem povezovanje manjših kmetij, saj bodo le tako lahko preživeli na trgu. Trenutni položaj na trgu je kmete pripeljal do tega, da morajo razmišljati zunaj okvirov, je prepričan Šukar. »Moramo se obnašati tržno, država ne bo naredila nič namesto nas. Verjamem, da se pridno delo prej ali slej obrestuje.«
 

Turizem niso samo terme

Prekmurja pa ne občudujejo le tisti, ki tam živijo, ampak tudi številni turisti. Po podatkih Pomurske turistične zveze število prenočitev v Prekmurju zadnja leta stalno narašča. Predsednik zveze Uroš Kamenšek vedno večji obisk turistov v Prekmurju pripisuje tudi geografski legi in dostopnosti.

Čeprav je Prekmurje zagotovo najbolj znano po termalnem turizmu, pa ponuja še mnogo več. Veliko je verskega turizma, v Prekmurju je nekaj najlepših cerkva v Sloveniji, na primer romanska Rotunda v Selu, Plečnikova cerkev v Bogojini ter cerkvi v Beltincih in Odrancih. Veliko turistov pride tudi zaradi odličnih kolesarskih in pohodniških poti in seveda odlične kulinarike. Privabljajo jih še gradovi, ki skrivajo bogato zgodovino. Najbolj znan je zagotovo grad na Goričkem, potem so tu še lendavski grad pa grad v Rakičanu in Murski Soboti.

Čeprav največ prenočitev v Prekmurju ustvarijo termalni kompleksi, je vedno več povpraševanja po butičnem turizmu, pojasnjuje Kamenšek. »Veseli me, da se razvijajo butične zgodbe Prekmurja, vlaga se v razvoj vrhunskih doživetij, vedno več je aktivnih obiskovalcev – kolesarjev in pohodnikov, ki raziskujejo regijo in njene posebnosti in znamenitosti, raste tudi povpraševanje po pristnih avtentičnih gastronomskih doživetjih.«



Potencial butičnega turizma v Prekmurju so prepoznali tudi Casarjevi iz Kruplivnika na Goričkem, ki so med gozdovi in vinogradi v sto let stari prekmurski domačiji uredili unikatno opremljene apartmaje Džaboka, Gruška in Črešnja. Največ imajo domačih turistov, predvsem iz osrednje Slovenije in Primorske, ki k njim prihajajo zaradi miru in sobivanja z naravo.

»Prednost butičnega turizma je pristen odnos z gostom, z vsakim se lahko pogovorimo, mu svetujemo, pomagamo,« pravi Edita Casar, lastnica apartmajev Džaboka in Gruška. Casarjeva dodaja, da je bližina Avstrije, Madžarske in Hrvaške prednost Prekmurja, saj se njihovi gostje radi odpravijo na izlete čez mejo. Sicer pa si želi, da bi bilo v Prekmurju več ponudnikov butičnih storitev, saj opaža, da je povpraševanje večje od ponudbe.

Slovenija je s tem pridobila večjo kulturno in jezikovno pa tudi geografsko in kulinarično pestrost. In morda je čas, da na Prekmurje iz prestolnice države ne bi več gledali kot na deželo nekje »bauge za hrbton«.