Občinski telefoni brnijo, panika zaradi razpisa

Na razpis so čakali več kot eno leto, pravijo na občinah, gre namreč za denar stare finančne perspektive, ki ga je treba porabiti najkasneje do 23. avgusta 2023, zdaj pa se vse dneve dogovarjajo, katera občina bo sodelovala s katero. Časa do prvega roka (23. april) je malo, zato se lahko zgodi, da bodo konzorciji prijavili več projektov mobilnosti, ki jih bo razpisna komisija lahko razvrstila in slabše zavrnila.

Podžupana Kočevja Gregorja Koširja skrbi, ker se občine na povezujejo glede na to, kaj potrebujejo, temveč glede na to, kdo koga pozna. Tako obstaja tveganje, da se ne bodo pravočasno povezale. Druga stvar je to, da je razpis za demonstracijske projekte na osnovi tehnologij interneta stvari zelo zahteven. Posebej za občine, ki niso pripravljene. Za projekte se sicer zanima veliko ponudnikov, ki vidijo priložnost za posel, vendar je ministrstvo za javno upravo to omejilo z zahtevo po odprtih podatkih in določilom, da ostane avtorska pravica za projekt občinam v konzorciju. »Vprašanje je, kako bo to delovalo v praksi,« pravi Košir, saj podjetja že imajo nekatere rešitve, a jih želijo po preizkusu v projektih prodajati naprej.



Časa je malo, zato namerava po naših podatkih večina konzorcijev občin prijaviti projekte s področja mobilnosti. Razpis namreč zahteva vsaj osem podatkovnih zbirk. Pri mobilnosti jih je mogoče našteti največ, od izposoje koles, premikanja avtobusov, upravljanja semaforjev do upravljanja parkirišč, dostave, intervencijskih poti in drugega. Te podatkovne zbirke bodo občine v projektih nadgradile z rešitvami na podlagi tehnologije interneta stvari. Končni rezultat je lahko, denimo, mobilni prikaz časovno in prostorsko najbližje možnosti prevoza ali parkiranja.



Podobne rešitve so združenje mestnih občin, skupnost občin in občina Idrija nameravali razvijati tudi v evropskem izzivu za inteligentna mesta (Intelligent cities challenge), a je te povezave občin razpis ministrstva za javno upravo (MJU) začasno razbil. Zdaj nastajajo konzorciji na drugih osnovah, občine ne bodo sodelovale, temveč tekmovale.

Slovenija je ob tem razdeljena na vzhod in zahod. Vsakemu delu je na razpisu tako na voljo le slabih ali dobrih štiri milijone evrov. Na zahodu je pet konzorcijev že na grobo izoblikovanih, šesti je v nastajanju. Vsaj dva želita sodelovati z Idrijo, večje zanimanje je tudi za sodelovanje z Ljubljano. Na vzhodu tudi nastaja več konzorcijev, od Murske Sobote in Maribora do Celja in Posavja, zato bo tekmovanje precej resno. Košir meni, da bi moral MJU takoj razpisati vseh rezerviranih 16, ne le osem milijonov evrov. »Če bodo trije konzorciji imeli podobne projekte, bodo odpadli,« opozarja Košir, ki pa dodaja še to, da je v novi finančni perspektivi za projekte digitalizacije ogromno denarja. Država bo pri tem morala oblikovati podlage, da bodo občine preprosteje razvijale in uvajale rešitve v prakso.



Opozorila pa so, da se tistim, ki pripravljajo vsebine za razpis, združevanje občin ne zdi najbolj smiselno. Sedanjim dogovorom poznavalcev informacijskih tehnologij o predvidenih vsebinah in delitvi dela morajo namreč pritrditi tudi župani. Ti pa se lahko ne strinjajo z vsebinami ali pa z izbranimi občinami v konzorciju.