Ob Tanji Ribič na volitve še igralka Saša Pavček

Medtem ko se je Tanja Ribič odločila svojo težo pri volilnem telesu preizkusiti na listi zunajparlamentarne stranke Resnica Zorana Stevanovića, ki se na evropske volitve podaja z nekaterimi znanimi obrazi, med drugim tudi z novinarko Polono Frelih ter ginekologoma Sabino Senčar in Stankom Pušenjakom, se je tudi Desus odločil na evropskih volitvah poskusiti z znanimi obrazi iz civilne sfere.

Kandidati skupne liste večinoma prihajajo iz civilne družbe, med njimi je manj politično opredeljenih. To vidijo kot svojo prednost, saj prav civilna družba najbolj zaznava vpliv politike ter njenih zmot in je tudi najbolj zavzeta za spremembe. Vsakdo med njimi velja za strokovnjaka na svojem profesionalnem področju, raznolikost dejavnosti pa krepi njihovo znanje in daje bogato širino za učinkovito delovanje v evropskem parlamentu. 

Lista Uroša Lipuščka gre na evropske volitve skupaj s podporo dveh zunajparlamentarnih strank - Desusa in Dobre države. FOTO: Jože Suhadolnik

Desus in Dobra država ocenjujeta, da s skupno listo in izbranimi kandidati dajeta jasno sporočilo, da v aktualnih slovenskih družbenih okoliščinah in ob zatečenem globalnem stanju v ospredje postavljata razum, zrelost, preudarnost, strokovnost in izkušnje. Hkrati stranki dajeta vedeti, da se zavedata, da sta »družbeni napredek in razvoj mogoča le, če sodelujemo, če smo povezani, generacijsko v sožitju ter v ravnovesju zastopani tudi po spolu«.

Za referendum o članstvu v Natu

Programsko so v Desusu in Dobri državi svoja ključna stališča pod sloganom Čas je za razum strnili v 12 vsebinskih točk.

Med drugim menijo, da je v evropskem parlamentu nujen alternativni glas ljudstva, ki ni pod vplivom velikih političnih strank, ki jih vodijo različni centri moči, na primer vojaško-industrijski kompleks ali multinacionalne družbe.

Glede delovanja Slovenije v kontekstu EU verjamejo, da mora evropski parlament sprejeti ukrepe, ki bodo države članice spodbudili, da bosta javno zdravstvo in javno šolstvo dostopna vsem ter bosta osnova za sobivanje vsem generacijam.

Glede varnosti nasprotujejo politiki boja za nove interesne sfere med velikimi silami in širjenju Nata. Podpirajo zahtevo za sklic referenduma o članstvu Slovenije v Natu, ki se je iz obrambne spremenil v ofenzivno organizacijo, ki jo vse bolj zaznamujejo tudi nasprotja med članicami glede strateških prioritet, kar odpira vprašanje našega članstva v tej organizaciji.

Glede aktualnih vojnih žarišč obsojajo rusko agresijo na Ukrajino, čeprav je bila izzvana, in zahtevajo takojšnje premirje ter začetek diplomatskega reševanja tega zapleta, ki resno ogroža mir v Evropi in svetu.

Prav tako najostreje obsojajo genocid in agresijo, ki jo ob podpori ZDA in večine držav EU ter njenega vodstva izvaja izraelska vojska v Gazi in na drugih zasedenih ozemljih.

Zunanja politika Slovenije mora ustrezati slovenskim in evropskim dolgoročnim interesom in ne sme slepo slediti politiki ZDA, ki jo nezadržno poganjajo interesi kapitala in vojaško-industrijskega kompleksa, kar je vse bolj v nasprotju z interesi EU. Slovenija bo morala pokazati tudi samostojno držo glede bistvenih vprašanj evropske varnosti in sodelovanja med državami, sporočata zunajparlamentarni stranki pred junijskimi evropskimi volitvami.