Epidemiologi za odprtje šol povsod do 5. razreda

Vlada razpravo o ukrepih, ki bodo v državi veljali prihodnji teden, nadaljuje danes. Med drugim se pričakuje odločitev glede odprtja šol in vrtcev, ki jo bo predvidoma na popoldanski novinarski konferenci predstavil premier Janez Janša.

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bi se tako imenovanim rdečim regijam lahko znova pridružili obalno-kraška in zasavska, prvič pa tudi goriška regija. Včeraj je država dosegla prvi kriterij za oranžno fazo – število hospitaliziranih zaradi covida-19 se je prvič, odkar je vlada določila semafor, spustilo pod tisoč, in sicer so v bolnišnicah zdravili 989 ljudi, 165 na intenzivni negi. 

Novinarsko konferenco si lahko ogledate tukaj:

 

Hitri antigenski testi so eden najpomembnejših ukrepov za javno zdravje za obvladovanje epidemije. So pomembno orodje za krepitev kapacitet PCR-testiranja v državi, za hitro odkrivanje bolnih in njihovo izolacijo. Slovenija je bila na platoju glede možnosti PCR-testiranja, pristojnim ni uspelo dovolj hitro prepoznati bolnih, čas od testiranja do izvida se je podaljševal.
Uporaba kvalitetnih antigenskih testov (z vsaj 90-odstotno občutljivostjo in 70-odstotno specifičnostjo) je zato smiselna, da ne bi bilo treba posegati po bolj rigoroznih ukrepih, kot je zapiranje družbe. Pomembni sta je enostavnost odvzema vzorca in dostopnost testiranja, je na novinarski konferenci poudaril predstojnik Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Mario Fafangel.

Javnozdravstveni princip je, da najdejo kužne in jih izolirajo ter s tem obvladujejo epidemijo, ne da bi bilo treba uvajati bolj invazivne in restriktivne ukrepe, kot je, na primer, zapiranje družbe. ECDC priporoča, da gredo rezultati hitrega testiranja v državno statistiko, nikjer v dokumentih ni potrebna potrditev s PCR-testom. Ko se testi uporabljajo pri asimptomatskih osebah, pa je pomembno, da je prevalenca, torej navzočnost virusa na tistem območju visoka (nad desetimi odstotki). V takih primerih, po Fafanglovih besedah, ne skrbijo lažno pozitivni testi, ampak lažno negativni.

Korist izločanja kužnih oseb iz epidemiološkega vidika pretehta lažno pozitivne in negativne, ker je pri obvladovanju epidemije bistveno najti kužne. Če je v populaciji prevalenca virusa deset odstotkov, je torej 10.000 okuženih na 100.000 prebivalcev. Dober hitri test bo v takih razmerah odkril 80 odstotkov okuženih – v absolutnih številkah 8000 okuženih in 1800 lažno pozitivnih.
Kaj se zgodi z istim testom pri nizki prevalenci? Pri preverjanju v vzgojnoizobraževalnih zavodih ta in prejšnji teden je bila prevalenca 1,3 oziroma 1,4 odstotka, se pravi tisoč obolelih na 100.000 prebivalcev. A to pomeni, da je manj kot 30 odstotkov verjetnosti, da je pozitiven test dejansko tudi res pozitiven. Ne zaradi nekvalitetnega testa, temveč zaradi statističnih zakonitosti, je poudaril Fafangel.



Zaznali so gruče, kjer je tudi glede na statistične značilnosti več lažno pozitivnih. »Problem je kontekst, kjer epidemiološki kazalniki usmerjajo vladne ukrepe, ki omejujejo pravice prebivalstva do šolanja, do dela, do prehoda iz regij. Eno je javnozdravstveni aspekt obvladovanja epidemije, drugo pa, če številka, ki vključuje tudi lažno pozitivne, vpliva na pravice prebivalstva.« Epidemiologe najbolj skrbi stanje na terenu, ki ruši zaupanje v ta ukrep, ki je eden redkih, ki nas ne omejuje in omogoča obvladovanje epidemije.

»Za odločevalce smo pripravili konkreten predlog, kako zagotoviti ta javnozdravstveni ukrepi in kako razložiti, da je treba ravnati razumljivo in vseeno obvladovati epidemijo. Predlog je, da se nemudoma začne pozitivne hitre teste pri asimptomatskih osebah, ki niso imeli visokorizičnih stikov, potrjevati s PCR-metodo.« V baze bi se potem vnašali ti podatki, zdaj pa ročno »čistijo« lažno pozitivne, kot jim sporočajo izvajalci.



Problem je, ker majhna nihanja v podatkih povzročajo ogromna nihanja na vladnem semaforju. »Zato smo epidemiologi odločevalcem priporočili ukrepi, ki obidejo ta semafor – predlagali smo, da se šole odprejo do 5. razreda v vseh regijah, ne glede na barvo. Predlagali smo tudi, da se ukine omejitev gibanja med občinami in regijami. Sam vidim tudi manjši učinek v omejitvi gibanja ponoči. Za epidemiologe je bistveno, da zmanjšamo nevarne interakcije. Ta ukrep omejitve gibanja ponoči, ki na papirju nima dobrih strokovnih podlag, da bi bil dejansko učinkovit, pa povzroča, kar je naša največja skrb, da se interakcije premaknejo v notranje prostore na nenadzorovan način.«

Mario Fafangel pri tem poudarja, da ne želijo, da bi testiranje dobilo sloves nepomembnega ukrepa, ker je dejansko eden najbolj pomembnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni.