Če se je doslej NSi opredeljeval kot desnosredinska stranka, naj bi v letu, ko koraka NSi proti dvema desetletjema obstoja, stranko pozicionirali kot sredinsko. »Nismo ne zagovorniki socializma ne divjega kapitalizma, zagovarjamo socialno tržno gospodarstvo. V odnosu do sveta pa nismo podporniki nacionalizma in ne globalizma,« napoveduje prenovo temeljnega programa stranke, o katerem bodo odločali na novembrskem kongresu, predsednik
Matej Tonin, ki pa še naprej vztraja, da so stranka, ki združuje in je sposobna sodelovati z obema političnima poloma.
Je mogoče napoved razumeti tudi kot odmik od SDS, ki ima na desnem polu zvesto volilno bazo? »Povsod v Evropi so krščanski demokrati sredinska stranka, med socialisti in liberalci. V tej smeri se bo razvijala tudi NSi,« odgovarja Tonin, ki si za pozicioniranje stranke želi uporabiti odnos stranke do ekonomije, sveta in vrednot, ne pa »slovenskega umeščanja«, ki temelji na odnosu do preteklosti in odnosa do osamosvojitve. »Preteklost je treba pustiti za seboj,« vztraja Tonin in dodaja, da so zadnje volitve že deloma pokazale, da je čedalje manj pomembno, kdo je kaj počel leta 1945. »Če hočemo ta trend nadaljevati, se je treba opredeljevati do vsebinskih zadev in pozicionirati. In s tem, ko se želimo opredeliti sredinsko, želimo jasno povedati, da so te linije, ki so bile oblikovane v devetdesetih,
passé.«
Še naprej ponujajo roko Marjanu Šarcu
V NSi si pri tem želijo sodelovanja z vlado predvsem na področjih zdravstva, trga dela ter državnih investicij. FOTO: Leon Vidic/Delo
Predsedniku vlade Marjanu Šarcu prav tako še vedno ponuja možnost projektnega sodelovanja. »Sodelovanje je mišljeno od zakona do zakona, ne želimo pa podpisovati nobenega dogovora, ker imajo sedanji koalicijski partnerji in Levica težave, da se podpisanega držijo,« pojasnjuje Tonin, ki je pri tem spomnil tudi na pobudo Janeza Janše, ki je kot predsednik vlade leta 2006 na vse parlamentarne stranke naslovil pobudo za sodelovanje v partnerstvu za razvoj.
V NSi pa si želijo sodelovanja, ko pride do zmanjševanja čakalnih vrst, trga dela in drugačnega vodenja gradbenih investicij. Sprejemali bi tudi, da lahko vladna koalicija sodeluje naprej v utečeni smeri, kot je doslej.
»Zadnja zadeva, kjer sva s predsednikom vlade resno komunicirala, so bile spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, a se na koncu zadeve niso izšle,« je še poudaril Matej Tonin, ki je ob tem povedal, da so že imeli spisano interpelacijo proti ministru Jerneju Pikalu, če bi zakon, ki ga je predlagal minister, obstal. Za zdaj bodo počakali na naslednje Pikalove korake, sicer pa bodo sami primorani vložiti spremembo zakonodaje.
Za polemiko, ali bodo sodelovali pri reševanju Šarčevega fotelja ob jesenskem sprejemanju proračunov za prihodnji dve leti, je še prezgodaj. A Matej Tonin poudarja, da bo sicer z velikim pompom in repenčenjem proračun prav gotovo sprejet. Tudi sam bi na mestu predsednika vlade vezal zaupnico v državnem zboru na predlog proračuna za prihodnji dve leti. »To pomeni, da repenčenje odpade. Tisti, ki so zraven, morajo proračun podpreti, če ne, vlada pade,« še pravi Tonin, ki meni, da bi manjšinska vlada brez težav lahko dokončala mandat: »Nihče se ne bo upal izstopiti iz te vladne koalicije, ker bodo obtoženi, da so jo razbili. Koalicija bo obstala, dokler jo bo predsednik vlade hotel voditi, pri njem je ključ, ali bomo šli na predčasne volitve ali bo vztrajal do konca.
Komentarji