Novi milijoni za »digitalno avtocesto« do belih gospodinjstev

Ljubljana - Gradnja odprtih širokopasovnih omrežij (OŠPO) naslednje generacije in pokrivanje območij belih lis – t. i. »belih gospodinjstev«, ki jih je po grobih ocenah v državi, večinoma na ruralnih območjih, še med 40.000 in 50.000, je prednost te vlade. Kar 32 milijonov evrov vreden razpis za gradnjo OŠPO minister za javno upravo Rudi Medved napoveduje v štirih mesecih.

Bele lise, do katerih še vedno ne vodi »avtocesta na področju digitalizacije«, kot se še imenujejo OŠPO, so razpršene širom države: še vedno obstajajo cela naselja brez širokopasovnega interneta, precej jih je tudi znotraj mestne občine Ljubljana. Zato bo »digitalizirati« te lise in »omrežiti« to geografsko silno razgibano slovensko površje po oceni v.d. generalnega direktorja direktorata za informacijsko družbo Uroša Sveteta velik zalogaj. V bistvu bo treba pokrivati »ostanke ostankov«. Največje naravne ovire in v času gradnje najbrž tudi precejšnje ovire za operaterje omrežja so naše reke, bele lise so tudi počitniške hiše, ki bodo pomenile dodatne stroške pri gradnji OŠPO. A cilj je jasen: vsaj 95 odstotkom prebivalstva omogočiti enakopraven dostop do digitalnega sveta. »Digitalne ceste« še vedno ne vodijo do več kot petih odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Stari grehi in tožbe

Ob prevzemu ministrske funkcije, pravi Rudi Medved, je podedoval tudi desetletje staro težavo, ki izhaja iz prvih razpisov za gradnjo OŠPO. Zaradi administrativnih napak pri črpanju evropskih sredstev na prvem in drugem razpisu in posledično zaradi odtegnitve dela sredstev je republika Slovenija v preteklosti vložila več tožb proti občinam v višini 6,5 milijona evrov. Medved meni, da bi spor morali reševati, ne pa zaostrovati odnosov med državo in občinami. Pred dnevi je ministrstvo za javno upravo (MJU) s predstavniki treh konzorcijev oziroma trinajstih občin – s konzorcijem občin okrog Ormoža, Mokronoga-Trebelnega in Sežane - končno sklenil dogovor, s katerim bodo občine razbremenili, saj je jasno, da 6,5-milijonskega zneska preprosto niso sposobne vrniti v državni proračun. Za začetek bodo zadržali sodne postopke za pol leta. Seveda vse občine ob tožbah niso stale križem rok: nekatere so tudi same sprožile tožbe proti državi. V navzkrižju tožb zdaj iščejo ustrezno rešitev. »Država se lahko lastninsko vpiše na infrastrukturo, ker je ta že zgrajena, in zavaruje svoj interes ter hkrati razbremeni občine,« pravi Medved in obljublja, da bo dialog poslej tekel v to smer. Še vedno pa se ubadajo z vprašanjem, kako izpeljati nov razpis. Rešitev so iskali z »raziskavo« tržnega interesa pri lokalnih ponudnikih. Z njihovo pomočjo so precej natančno določili bele lise po državi, ki so jih prej ugotavljali s pomočjo anket. »Razpisa, kakršnima smo bili priče v 2018, se ne bosta ponovila,« zagotavlja minister Medved.

Doslej v OŠPO vloženih 82 milijonov

Naj spomnimo, da so bili razpisi za dodelitev evropskih in državnih sredstev za izgradnjo OŠPO namenjeni lokalnim skupnostim, kjer komercialni interes za izgradnjo omrežij ni obstajal in na katere so se lahko prijavile, če so si zagotovile zasebnega partnerja in pripravile idejni projekt izgradnje omrežja. Za sofinanciranje gradnje OŠPO z javnimi sredstvi na območju belih lis je bilo v finančni perspektivi 2007–2013 zagotovljenih 82 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvedli so dva javna razpisa za sofinanciranje, konzorciji javno-zasebnih partnerstev pa so z javnimi sredstvi in z 39-milijonskim vložkom izvedli projekte ter zgradili širokopasovna omrežja na belih lisah v 43 občinah. V sklopu obeh javnih razpisov so omogočili 29.454 širokopasovnih priključkov na območju belih lis, pretežno v tehnologiji optičnih vlaken. Naj spomnimo, da so bili razpisi za dodelitev evropskih in državnih sredstev za izgradnjo OŠPO namenjeni lokalnim skupnostim, kjer komercialni interes za izgradnjo omrežij ni obstajal in na katere so se lahko prijavile, če so si zagotovile zasebnega partnerja in pripravile idejni projekt izgradnje omrežja. Za sofinanciranje gradnje OŠPO z javnimi sredstvi na območju belih lis je bilo v finančni perspektivi 2007–2013 zagotovljenih 82 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvedli so dva javna razpisa za sofinanciranje, konzorciji javno-zasebnih partnerstev pa so z javnimi sredstvi in z 39-milijonskim vložkom izvedli projekte ter zgradili širokopasovna omrežja na belih lisah v 43 občinah. V sklopu obeh javnih razpisov so omogočili 29.454 širokopasovnih priključkov na območju belih lis, pretežno v tehnologiji optičnih vlaken.

Za zasebnike na voljo 90.000 priključkov

Dodatno je bil v okviru programa razvoja podeželja 2007–2013 izveden javni razpis za naložbe v širokopasovna omrežja na podeželju v višini dobrih štirih milijonov evrov. Nepovratna sredstva, namenjena za gradnjo OŠPO na območju belih lis, so bila dodeljena trem pomurskim občinam. Na območju belih lis je bilo v okviru javnega razpisa omogočenih 1.280 širokopasovnih priključkov v tehnologiji optičnih vlaken. Z javnimi sredstvi so omogočili prek 30.000 širokopasovnih priključkov, velika večina v tehnologiji optičnih vlaken. Ocena v načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do 2020 je, da je za zasebne investicije na voljo dodatnih 90.000 priključkov.