Za besedami, da naj ima višjo pokojnino, kdor je vplačeval več, še en predlog, ki tega ne odraža; opozorila, da so popravki brez misli na finančno vzdržnost.

Galerija
Delež izdatkov za pokojnine se, kot navaja Umar, že od leta 1995 giblje okoli deset odstotkov BDP, do leta 2070 pa naj bi se zvišal na 16 odstotkov. Foto Blaž Samec
V nadaljevanju preberite:
»Kdor je v pokojninsko blagajno vplačeval več, mora imeti višjo pokojnino,« je Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi, v parlamentarni postopek pospremil predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), ki so jo vložili koalicijski poslanci. Težko bi bilo nestrinjati se s to izjavo, nekoliko nerodno je le to, da je prav nobena od predvidenih sprememb ne odraža, saj predvsem prinašajo socialne korektive za nekatere skupine. Čeprav strokovnjaki že več let opozarjajo, da je za dolgoročno finančno vzdržnost pokojninske blagajne nujna reforma.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji