NLB z »umazanim« posojilom Slovenijo spremenila v fosil dneva

Ljubljana – Sporni načrti Bosne in Hercegovine, da nadaljuje z gradnjo sedmega bloka termoelektrarne v Tuzli, so ta teden dobili nov zagon z napovedjo, da bo bančni konzorcij pod vodstvom slovenske NLB priskrbel 74 milijonov evrov posojila za 15-odstotni delež okoljsko sporne naložbe. S tem sta si Slovenija in BiH prislužili sarkastični naslov »Fosila dneva«, ki jima ga je podelila mreža nevladnih okoljskih organizacij za oviranje napredka pri preprečevanju globalnih klimatskih sprememb.

Ponudba slovenske banke NLB za posojilo za gradnjo sporne elektrarne na premog Tuzla 7 v Bosni in Hercegovini predstavlja resno tveganje za banko in njene delničarje zaradi niza pravnih in ekonomskih problemov projekta, so v svojem pismu zapisali okoljevarstveniki.



Konzorcij, ki ga sestavljajo NLB, italijanska Intesa Sanpaolo in ruska Sberbank, je bil pred kratkim edini ponudnik, ki je Elektroprivredi Bosne in Hercegovine (EPBIH) zagotovil 74 milijonov evrov za delno financiranje premogovne elektrarne Tuzla 7.



Preostalih 614 milijonov evrov naj bi državnemu elektrodistributerju priskrbelka kitajska državna Exim banka. Spomnimo, da je  še vedno odprto vprašanje jamstva Federacije Bosne in Hercegovine za posojilo, ki krši pravila Pogodbe o energetski skupnosti o državni pomoči, zaradi česar še vedno poteka postopek reševanja sporov.
 
Med delničarji NLB sta tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in slovenska vlada. Obe instituciji sta bili vpleteni v postavitev TEŠ 6, ki je prinesla velike izgube zaradi prekoračitve stroškov in je še vedno predmet raziskave domnevne korupcije in je temeljila na nerealni ekonomski analizi. Gre za elektrarno, ki povzroča visoke izpuste CO2, ter s tem pomembno prispeva k podnebnim spremembam.


 
Projekt v Tuzli je tarča kritik med drugim tudi zaradi neupoštevanja cen CO2 pri svoji oceni izvedljivosti in računanja na nerealno nizke cene premoga. Okoljsko presojo projekta Tuzla 7 sta pod povečevalno steklo vzela tudi Vrhovno sodišče Federacije Bosne in Hercegovine in sekretariat Espoo Konvencije, ki zahteva presojo čezmejnih vplivov na okolje za nekatere velike infrastrukturne projekte.

»Javnega denarja ne bi smeli namenjati za nove projekte na premog. Ljudje v Tuzli rabijo olajšanje in ne novo onesnaženje, ki je zgolj lani povzročilo 136 prezgodnjih smrti v tem mestu,« je dejal Viktor Berishaj, koordinator nevladnih organizacij, ki so spisale kritično pismo o vpletenosti NLB v sporni energetski projekt v Tuzli.