Ni vprašanje le financiranje, ampak standardi znanja

Ljubljana – Zasebne osnovne šole so v skoraj četrt stoletja postale pomemben del slovenske šolske krajine. Ponujajo izbiro in pestrost v prav tako vse bolj pestri družbi. Vprašanje je, kako naprej, kje zasidrati zasebne šole, da bi se te še naprej razvijale skupaj z javnim (in obratno) in mu ne konkurirale.

Zahteva za izpolnjevanje ustavne določbe iz leta 2014 ni odprla le vprašanj, ozko povezanih s financiranjem zasebnim šol, ampak tudi o prihodnosti šolstva, razmerja med zasebnim in javnim, ohranjanja visokega in široko dostopnega standarda znanja ter morebitne elitizacije zasebnih šol. Predsednik Borut Pahor je na posvetu o zasebnem in javnem osnovnem šolstvu gostil 13 sogovornikov, med njimi zdajšnjega ministra Jerneja Pikala in njegove tri predhodnike, predstavnike zasebnih osnovnih šol, civilne družbe in strokovnjake s področja šolstva.
 

Svarila pred kovanjem dobička

Sedanji minister Jernej Pikalo v letošnjem letu obljublja novo belo knjigo o vzgoji in izobraževanju s smernicami na področju šolstva, v katerih je, podobno kot v beli knjigi iz leta 2011, pričakovati tudi poglavje o zasebnem šolstvu in vrtcih. Minister opozarja, da je naš šolski sistem eden najboljših na svetu, kar dokazujejo mnoge mednarodne primerjave. »Seveda pa je mogoče narediti še veliko za večjo kakovost.« Njegovo stališče je znano že od predstavitve pred nastopom ministrskega mandata – zasebno je za nekatere, javno za vse. »Vztrajam pri javnem šolskem sistemu, saj je to temelj ohranjanja naroda«.



Prav je, kot pravi, da država omogoča pogoje za vzpostavljanje zasebnih šol, vprašanje pa je, ali mora te zasebne šole tudi financirati. Profesor na pedagoški fakulteti in nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber je o odločitvi izpred dobrih dvajset let, da v zakonu o šolstvu postavi temelje za zasebne šole, dejal, da so se za to odločili, ker je bilo očitno, da obstajajo ideološke razlike in da je treba staršem omogočiti izbiro. A sistem je bil zasnovan po logiki »in-in« in ne »ali-ali«. Kako se bo sistem razvijal v prihodnje, noče napovedovati, a svari pred sistemom, ko bi lahko z javnimi sredstvi v zasebnih šolah ustvarjali dobiček.
Švedska je, denimo, konec 80. oziroma v začetku 90. let uvedla sistem, po katerem država financira učenca, ne glede na to, katero šolo obiskuje. Guardian je pred leti poročal, da je v treh desetletjih vzniknilo skoraj osemsto zasebnih šol, ki se financirajo iz državnega proračuna, številne med njimi ustvarjajo tudi dobičke. Splošna raven znanja osnovnošolcev je padla.

Pred prehitrimi spremembami opozarja tudi profesor na fakulteti za družbene vede in nekdanji minister Igor Lukšič. Komercializacija se dogaja na vseh področjih, zato poziva k previdnosti, saj lahko danes v zakonodajo vnesemo nastavke, ki bi lahko čez deset, petnajst let tudi šolsko znanje spremenili v blago.

Različico rešitve je med svojim mandatom ponudila nekdanja Maja Makovec Brenčič, a predlog novele zakona ni dobil zadostne podpore. Kar zadeva financiranje, so med drugim predlagali, da se obvezni program financira 100-odstotno, razširjeni pa 85-odstotno. A pravo vprašanje po njenem ni, ali tem šolam nameniti 300.000 evrov – po nekih ocenah bi namreč morala država odšteti toliko, če bi spoštovala ustavno odločbo – ampak katere elemente in standarde znanja moramo v njih zagotoviti.
 

Vsi delamo v javnem interesu

»Ne želimo si komercializacije šolstva – niti na zasebni niti na javni ravni,« je na pomisleke o zasebnem šolstvu odgovoril direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš. Vse šole – tudi zasebne – delujejo v javnem interesu in so neprofitne.
Sodelovanje med zasebnim in javnim je po njegovih ocenah danes dobro. Kot odličnega ga je opisal tudi Roman Globokar, nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava. Zasebne in javne šole sledijo istim demokratičnim načelom, na podlagi katerih je nastala država. Prav je, kot pravi, da starši otrok v zasebnih šolah nosijo del finančnega bremena – denimo, za investicije v opremo, infrastrukturo – a je prav, da država priskrbi sredstva za tisti del, ki ga od šol zahteva.



»Vsi državljani smo davkoplačevalci in imamo pravico, da iz teh javnih sredstev dobimo nazaj tisto, kar so naše človekove pravice in tisto, kar želimo skozi njih uveljavljati,« pa je prepričan Ivan Janez Štuhec z Zavoda Antona Martina Slomška. Na opozorila, da bi zasebne šole lahko vodile v elitizacijo izobraževanja, odgovarja, da se bo ta zgodila prav v primeru, če bo država znižala svoj prispevek, saj si bodo lahko zasebne šole privoščili le še tisti starši, ki so finančno stabilnejši.