Galerija
Ni politične volje za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev
Ob 5.43 je minilo je 89 let od usmrtitve bazoviških junakov.
Komemoracija v Bazovici bo v nedeljo. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
6. 9. 2019 | 14:00
6. 9. 2019 | 16:55
4:26
A+A-
S spominsko slovesnostjo pri spomeniku bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju se danes zaznamuje 89. obletnica ustrelitve štirih žrtev prvega tržaškega procesa leta 1930. Tradicionalna komemoracija na bazoviški gmajni nad Trstom bo potekala v nedeljo ob 15. uri.
Četverica mladih, Slovenci Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Alojz Valenčič in Hrvat Zvonimir Miloš so bili prve žrtve antifašističnega gibanja v Evropi, potem ko jih je zajela italijanska oblast po bombnem napadu na fašistični časopis Il Popolo di Trieste, v katerem je umrl urednik, in jih obsodilo na smrt.
Njihova žrtev je postala aktualna zaradi februarskega repenčenja italijanske politike s takratnima notranjim ministrom Matteom Salvinijem in predsednikom evropskega parlamenta Antoniom Tajanijem na čelu, ko sta govorila o italijanskih žrtvah povojnega nasilja. Toda izpustila sta zgodovinski kontekst 20-letnega fašističnega nasilja nad Slovenci.
Obenem so postale zelo glasne zahteve svojcev za sodno rehabilitacijo žrtev, ki za italijansko oblast uradno ostajajo teroristi. Politične volje na naši strani očitno še ni dovolj, da bi stekel bržkone dolgoletni sodnik postopek, ki bi opral imena četverici.
Za ta namen je pranečak Ferda Bidovca Marko Bidovec ustanovil fundacijo Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, vendar se je na tej točki ustavil, češ da brez denarja ne more najeti odvetniških storitev v Italiji. In prav tu pričakuje pomoč države.
»Ugotavljam lahko zgolj to, da ni še politične volje, saj nismo deležni nobene finančne, pravne in strokovne pomoči. Brez denarja pa ne moremo začeti zgodbe. Fundacijo smo ustanovili, da bi bilo vse pošteno in transparentno,« je dejal Bidovec.
Z odvetniki bi fundacija višjemu vojaškemu tožilcu v Rimu vložila vlogo za rehabilitacijo. Če bi jo zavrnil, bi se zaradi kršenja človekovih pravic lahko obrnili še na italijansko ustavno sodišče. V primeru novega neuspeha ostaja še Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
»Vse, kar hočem, je pomoč države, da Italija sodno rehabilitira te fante,« je poudaril Bidovec.
Četverica mladih, Slovenci Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Alojz Valenčič in Hrvat Zvonimir Miloš so bili prve žrtve antifašističnega gibanja v Evropi, potem ko jih je zajela italijanska oblast po bombnem napadu na fašistični časopis Il Popolo di Trieste, v katerem je umrl urednik, in jih obsodilo na smrt.
Spomenik bazoviškim junakom stoji tudi v Prešernovem gaju v Kranju. FOTO: Marjana Hanc/Delo
Njihova žrtev je postala aktualna zaradi februarskega repenčenja italijanske politike s takratnima notranjim ministrom Matteom Salvinijem in predsednikom evropskega parlamenta Antoniom Tajanijem na čelu, ko sta govorila o italijanskih žrtvah povojnega nasilja. Toda izpustila sta zgodovinski kontekst 20-letnega fašističnega nasilja nad Slovenci.
Četverici je sodilo posebno sodišče za zaščito fašistične države iz leta 1926. Sodnega zbora niso sestavljali sodniki, temveč častniki fašistične milice. Obtoženim so sodili med 1. in 5. septembrom na procesu, ki ga poznamo kot prvi tržaški proces. Obtoženim sicer neposrednega sodelovanja v napadu niso dokazali. Ob zori naslednjega jutra so jih ustrelili v hrbet na vojaškem strelišču pri Bazovici. Še 12 obtoženim so naložili zaporne kazni. Po drugi svetovni vojni je takratna slovenska ljudska oblast v Trstu julija 1945 ustanovila odbor za proslavo bazoviških žrtev. Leta 1997 je bazoviškim junakom takratni predsednik Milan Kučan posthumno podelil najvišje državno odlikovanje.
Obenem so postale zelo glasne zahteve svojcev za sodno rehabilitacijo žrtev, ki za italijansko oblast uradno ostajajo teroristi. Politične volje na naši strani očitno še ni dovolj, da bi stekel bržkone dolgoletni sodnik postopek, ki bi opral imena četverici.
Za ta namen je pranečak Ferda Bidovca Marko Bidovec ustanovil fundacijo Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, vendar se je na tej točki ustavil, češ da brez denarja ne more najeti odvetniških storitev v Italiji. In prav tu pričakuje pomoč države.
Pojasnilo ministrstva za zunanje zadeve:
Ministrstvo za zunanje zadeve je seznanjeno s prizadevanji potomcev usmrčenih po prvem tržaškem procesu za dosego njihove sodne in moralne rehabilitacije. Ob neizpodbitni zgodovinski in politični presoji, da so se naši rojaki borili za pravične in prave ideale, in navkljub jasni želji, da bi dosegli rehabilitacijo prav vseh bork in borcev proti fašizmu, ki so bili po krivem obsojeni ali celo izgubili življenje, gre za sodni postopek pred italijanskim kasacijskim sodiščem v skladu z italijansko notranjo zakonodajo. Vlogo za razveljavitev sodbe lahko pri kasacijskem sodišču vložijo svojci obsojencev. Na ministrstvu za zunanje zadeve s svojci vodimo koristen in reden dialog.
Ministrstvo za zunanje zadeve je seznanjeno s prizadevanji potomcev usmrčenih po prvem tržaškem procesu za dosego njihove sodne in moralne rehabilitacije. Ob neizpodbitni zgodovinski in politični presoji, da so se naši rojaki borili za pravične in prave ideale, in navkljub jasni želji, da bi dosegli rehabilitacijo prav vseh bork in borcev proti fašizmu, ki so bili po krivem obsojeni ali celo izgubili življenje, gre za sodni postopek pred italijanskim kasacijskim sodiščem v skladu z italijansko notranjo zakonodajo. Vlogo za razveljavitev sodbe lahko pri kasacijskem sodišču vložijo svojci obsojencev. Na ministrstvu za zunanje zadeve s svojci vodimo koristen in reden dialog.
»Ugotavljam lahko zgolj to, da ni še politične volje, saj nismo deležni nobene finančne, pravne in strokovne pomoči. Brez denarja pa ne moremo začeti zgodbe. Fundacijo smo ustanovili, da bi bilo vse pošteno in transparentno,« je dejal Bidovec.
Tudi predstavniki italijanskih oblasti so se že poklonile ustreljenim žrtvam v Bazovici. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Z odvetniki bi fundacija višjemu vojaškemu tožilcu v Rimu vložila vlogo za rehabilitacijo. Če bi jo zavrnil, bi se zaradi kršenja človekovih pravic lahko obrnili še na italijansko ustavno sodišče. V primeru novega neuspeha ostaja še Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
»Vse, kar hočem, je pomoč države, da Italija sodno rehabilitira te fante,« je poudaril Bidovec.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
