Ni materiala, ki bi bil pomembnejši od lesa

Kočevje – Ker je z gozdovi pokrite kar 60 odstotkov Slovenije in ker je les naš najpomembnejši naravni material, bi morala biti gozdno-lesna veriga središčna os našega gospodarstva. Čeprav gre lesnopredelovalni industriji zadnja štiri leta zelo dobro – rastejo dobiček, dodana vrednost in število zaposlenih – je odprta množica vprašanj, ki jih prinašajo posledice podnebnih sprememb. Nanje so iskali odgovore na strokovnem posvetu, ki so ga organizirali v okviru Festivala lesa v Kočevju.

»V letih 1995 do 2018 smo imeli v naših gozdovih skupaj 35 milijonov kubičnih metrov sanitarne sečnje,« je na srečanju v Kočevju poudaril Jože Mori z Zavoda za gozdove Slovenije, ko je predstavljal posledice suš, žledolomov, vetrolomov in lubadarja. Kritičnih je predvsem zadnjih pet let, ko je bilo kar 70 odstotkov celotnega poseka, ki ga imamo v Sloveniji, sanitarnega. Z izjemo Prekmurja in Krasa je zaradi naravnih ujm prizadet gozd po vsej Sloveniji in ponekod, kjer so kmetije odvisne od gozda, ujme predstavljajo tudi nevarnost preživetja ljudi in posledično poseljenosti podeželja.



Ujme so posledica podnebnih sprememb, ki se bodo nadaljevale: rast temperatur, manj padavin, več izhlapevanja in manj snega. Mojca Dolinar z republiške agencije za okolje: »Pojavljali se bosta obe hidrološki skrajnosti: rapidna suša in poplave.« Zaradi klimatskih sprememb že zdaj gozdarski strokovnjaki ugotavljajo, da se spreminja produkcijska sposobnost gozdov, ki je nekoč veljala za nespremenljivo, je razložil dr. Andrej Bončina z biotehniške fakultete v Ljubljani (BTF): »Drevje prirašča deset do trideset odstotkov hitreje, a je tudi mortaliteta večja.«
 

Smreka izginja

Zaradi klimatskih sprememb se bodo spremenili gozdni sestoji. »Manj bo smreke, rdečega bora, simulacije kažejo, da bo bukev ostala vsaj do leta 2050, potem pa bo tudi njen delež padal, povečal pa se bo delež več vrst hrastov in novih vrst. Pojavili pa se bodo tudi nove bolezni, bakterije in glive,« je izpostavil dr. Matija Klopčič z BTF, ki je prepričan, da so nujni ukrepi in strategija za prilagajanje gozdov in gozdarstva novim razmeram.



Slovenija bi se morala na naravne ujme, ki so postale sestavni del upravljanja z gozdovi, pripraviti, saj posledice klimatskih sprememb niso vidne samo v gozdovih, ampak tudi v nadaljevanju gozdno-lesne verige. »Ujme prinašajo tudi drugačne razmere na trgu: mi se s pogodbami obvežemo za posek določenih vrst lesa, potem pa ponujamo nekaj povsem drugega,« je dejal Janez Zafran iz podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG), kjer upravljajo s petino slovenskih gozdov. Tudi zakonodaja, je opozoril Janez Levstek s SiDG, je napisana za redno sečnjo in za normalne razmere, zato bi bila prilagoditev nujna.

»V Sloveniji se žal še ne zavedamo, da bodo imele klimatske spremembe vpliv na celotno gozdno-lesno verigo,« je opozoril dr. Miha Humar z BTF, ki je še posebej izpostavil škodljivce, tudi termite, ki jih že imamo v Sloveniji. Kljub obetavnim rezultatom lesnopredelovalne industrije, ki je propadala od 80. let pa do konca 2014 in se zdaj spet postavlja na noge, bi morali iskati rešitve v industriji 4.0 oziroma v četrti industrijski revoluciji: digitalizaciji, povezavi z raziskovalnimi ustanovami itd. Pogovarjati bi se morali, pravi dr. Primož Oven, o lesu v trajnostnem in krožnem gospodarstvu oziroma biogospodarstvu.
 

Vrednost slovenskega gozdarstva

Pri tem pa je treba paziti, da omejitve evropske zakonodaje predvsem na področju izpustov CO2 ne bodo prizadele naše države. V Evropski uniji bi si morali prizadevati, da bi prepoznali posebno vrednost slovenskega sonaravnega gospodarjenja z gozdom, ki se ga – so se strinjali udeleženci – ne smemo sramovati ne doma in ne v tujini. Kljub temu, je opozoril kočevski gozdar Janez Šubic, da kakovost del v gozdu zadnja leta bistveno upada in da so tudi ljudje, ki delajo v gozdarstvu, slabo plačani: »To vpliva tudi na zdravstveno stanje gozdov.«



Razpravljavci iz različnih ustanov in podjetij, ki so se s 13 prispevki dotaknili večine tem, ki so povezane z gozdno-lesno verigo, so tudi poudarili, da je bilo srečanje eno redkih te vrste, a nujno potrebno, da bi spodbudili iskanje rešitev, ki jih potrebujemo za gozdno-lesno verigo. »Nimamo drugega materiala, ki bi bil bolj pomemben, kot je les,« je dejal Primož Oven, prepričan, da je lahko središčna os slovenskega gospodarstva le gozdno-lesna veriga. Udeleženci bodo v kratkem pripravili skupne zaključke, ki naj bi jih država in druge ustanove upoštevali pri pripravah dokumentov s tega področja, konec leta pa bo izšel tudi zbornik.