Nespametna politika je lahko darilo obrambi ruskih agentov

Če se izkaže, da je predsednik vlade Robert Golob res posredoval, da bi preložil načrtovano aretacijo dveh domnevnih ruskih vohunov, bi to lahko bil argument o političnem ozadju postopka, na katerem bi lahko obramba dveh ruskih agentov gradila svoj primer, ocenjuje nekdanji minister za notranje zadeve in minister za pravosodje Aleš Zalar. Sodni postopek pristojni bolj ali manj uspešno držijo v tajnosti, zato je razen morebitne politične kontaminacije bolj malo znanega o poteku dogajanja.

Sova razbila rusko vohunsko gnezdo v Ljubljani

»Mogoče je razumeti, da je predsednik vlade uporabil svoj politični vpliv na konkretne postopke dela obveščevalno-varnostnih služb,« je Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi, poudarila po pričanju nekdanje ministrice Tatjane Bobnar ter nekdanjega v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

Čadonič Špeličeva je, kot smo poročali, napovedala sklic nujne seje komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, da bi razčistili, ali držijo navedbe iz njunega pričanja na zaprtem delu seje. Po neuradnih informacijah naj bi povedala, da je krog predsednika vlade Roberta Goloba, morda celo on sam, lani zahteval preložitev aretacije dveh domnevnih ruskih vohunov.

Aretacijo agentov naj bi načrtovali 28. novembra lani, ker pa bi se to časovno prekrilo s proslavljanjem trojne referendumske zmage, je bila aretacija, ki šteje za največji in predvsem najbolj mednarodno odmevni uspeh Slovenske varnostno obveščevalne agencije (Sova), menda preložena.

Golob je v odzivu na očitke o vpletanju v delo obveščevalno-varnostnega sistema dejal, da bo s svojim pričanjem, pričami in dokazi razjasnil, kako »malo resnice« sta govorila Lindav in Bobnarjeva.

In kaj, če je res?

»Ne vemo še, ali se je premier res vpletal v ta postopek. Aretacijo sicer lahko preložijo, a je zakonsko točno določeno, kdo lahko poda pobudo za takšno preložitev. Torej, če je preložitev res bila, bo treba ugotoviti še, ali je bila ta izpeljana v skladu z zakonom. Vsekakor pa, če se izkaže, da se je vrh politike vpletel v ta postopek, bi to bilo darilo za obrambo obtožencev v tem primeru. Če bi jaz bil njun odvetnik, bi zagotovo to izrabil,« nam je povedal Aleš Zalar, nekdanji notranji minister in minister za pravosodje.

Postopek vodijo v tajnosti, imeni sta jim ušli

Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu so nam potrdili le, da je bila v tej zadevi proti dvema osebama vložena obtožnica zaradi kaznivih dejanj vohunstva po tretjem odstavku 358. člena kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po drugem odstavku 253. člena KZ-1. Obtožnica je pravnomočna, postopek na sodišču pa poteka v skladu z določili zakona o kazenskem postopku.

Ker sodišče zadevo vodi pod določeno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom o tajnih podatkih, nam niso hoteli razkriti podrobnosti o postopku. Imeni obtožencev sta v javnost prišli po pomoti sodišča, ki je na svojem spletnem portalu pomotoma razkrilo, za koga gre. Kasneje je sodišče napako popravilo in imeni znova zakrilo.

Za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je to prvi primer obravnave kaznivega dejanja vohunstva, prav tako niso seznanjeni z obstojem tovrstne sodne prakse v Sloveniji. Aleš Zalar se prav tako ne spomni podobnega primera iz zgodovine Slovenije. Ugibanj o tem, da naj bi obtoženca še pred končanim sojenjem predali ameriškim zaveznikom, ki bi ju kasneje zamenjali za svoje državljane, zaprte v Rusiji, Zalar ni želel komentirati. Je pa poudaril, da bi bilo tovrstno menjavo lažje izpeljati po obsodbi kot med sodnim postopkom.