Koalicija kritična do Stojmenove Duh. Ali Golobu primanjkuje kadra?

Po objavi revizije predloga zaključnega računa proračuna za lansko leto se je v vrstah koalicije še večkrat do zdaj postavilo vprašanje, zakaj predsednik vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob ščiti ministrico za digitalizacijo Emilijo Stojmenovo Duh, ki je – glede na ugotovitve – kupila računalnike za socialno šibke, ne da bi vedela, kako in komu jih bo razdelila, in brez ustrezne pravne podlage. A v kabinetu predsednika vlade vztrajajo: ministrica uživa podporo predsednika vlade.

Glede na to je torej jasno, da si Robert Golob želi ubranitve ministrice iz svoje kvote na vnovični interpelaciji, ki jo je vložila SDS. Kdaj bo ta uvrščena na dnevni red, še ni jasno. Bo pa takrat gotovo na preizkušnji tudi disciplina njegove poslanske skupine, saj nekateri že ob prvi interpelaciji niso skoparili s kritikami in željo po njenem odhodu. Simpatij Emilija Stojmenova Duh zaradi težav pri vodenju ministrstva ne uživa niti v koalicijskih partnericah – v Levici jo pričakujejo na pogovoru prihodnji teden (v prvo so se o glasovanju o njeni razrešitvi vzdržali), v SD pa naj bi o njeni podpori odločali jutri na poslanski skupini. A vse kaže na njihovo vzdržanost. Skladno s koalicijsko pogodbo glasovanja za njeno razrešitev ni na mizi.

Zamenjal bi jo torej lahko le Robert Golob. Med razlogi, zakaj tega ne stori, se najpogosteje pojavlja ugibanje, da mu preprosto zmanjkuje primernega kadra. To se kaže tudi v primeru obrambnega ministra, za katerega se zdaj spet omenja iskanje kandidata znotraj poslanske skupine Gibanja Svoboda. Zdaj se omenja ime poslanke in predsednice sveta stranke Nataše Avšič Bogovič, ki je bila do izvolitve v državni zbor svetovalka v upravi Gen-I. Neuradno naj bi premier ime kandidata naznanil šele po koalicijskem vrhu prihodnji teden.

Išče se že sedmi nadomestni minister

Ostre kritike je računsko sodišče zaradi nakupa stavbe na Litijski usmerilo tudi proti pravosodnemu ministrstvu, kjer se je menjava na vrhu že zgodila, in finančnemu ministrstvu. Na prvem je pri pripravi tega projekta odpovedal nadzor, investicijska dokumentacija pa je bil pripravljena nepopolno in nepravilno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakoni, na drugem pa so tokrat ponovili dlje časa ponavljajočo se napako izplačil iz splošne proračunske rezerve, ki bi jih bilo mogoče načrtovati.

Andreja Katič, podpredsednica SD, ki je prevzela vodenje ministrstva za pravosodje od Dominike Šavrc Pipan, je bila tudi sama kritična do ravnanj na ministrstvu in pričakuje, da bodo organi odkrivanja in pregona čim prej opravili delo, pričakuje pa tudi dodatna pojasnila sodelavcev. Na finančnem ministrstvu Klemna Boštjančiča, podpredsednika Gibanja Svoboda, pa so dejali, da gre pri ocenah, kaj je nepredvideni namen, za stalna razhajanja. Z ugovori revizorjev torej niso prepričali.

Na vprašanje o zahtevah po spremembah ravnanj in podpori omenjenih ministrov so v kabinetu predsednika vlade odgovorili, da je vlada kot revidiranka v postopku revizije podala dopolnitve, priporočila računskega sodišča pa da morajo pristojni organi proučiti in upoštevati v nadaljnjih postopkih. Odgovorili so, da tudi Boštjančič še uživa premierovo podporo.

V pričakovanju končnega poročila računskega sodišča