Ljubljana – Na trgu dela se srečujemo s paradoksom, za katerega pristojni ne najdejo rešitve: po eni strani je manj kot polovica moških in žensk, ki so starejši od 55 let, še delovno aktivnih, kar je precej pod povprečjem EU, na drugi strani pa je velika skupina tistih, ki so že dosegli upokojitvene pogoje in si želijo še ostati dejavni. Optimalne formule, s katero bi bila vsaj večina kolikor toliko zadovoljna, še ni na vidiku, tudi zadnjemu predlogu ministrstva za delo, o katerem se socialni partnerji še pogajajo, ne kaže najbolje.

Vlada se je že v koalicijskem sporazumu zavezala, da bodo uredili tako imenovani dvojni status tistim, ki si želijo še delati po izpolnitvi upokojitvenih pogojev. Konkretno so si na ministrstvu za delo to zamislili tako, da bi zaposleni tri leta po tem, ko bi se lahko že upokojil, poleg plače prejemali še 50 odstotkov pokojnine, po treh letih (s tem da mu delovno razmerje preneha, potem pa ga delodajalec na novo zaposli, če ga potrebuje) pa bi bila pokojnina stoodstotna.

Do predloga so zadržani pravzaprav vsi. Delodajalci imajo pomisleke predvsem zato, ker sami tako rekoč ne bi imeli vpliva na to, da nekdo ostane tri leta dlje na delovnem mestu, pri čemer so stroški dela starejših zaposlenih višji. Sindikate skrbi, da bi lahko posamezniki, ki imajo osnovno eksistenco zagotovljeno, predstavljali nelojalno konkurenco mladim, pri obrtniško-podjetniški zbornici pa so kritični do tega, da bi prva tri leta po izpolnjenih pogojih dobivali le 50 odstotkov pokojnine. Vztrajajo pri tem, da upokojeni obrtniki, ki so praviloma tudi sami svoji delodajalci in želijo nadaljevati svojo dejavnost, ob plačilu vseh davkov in prispevkov obdržijo polno pokojnino, saj so si jo prislužili s svojim delom.
 

​Ukrep aktivne politike zaposlovanja

Zelo resne zadržke do predloga imajo pravni strokovnjaki v Društvu za delovno pravo in socialno varnost, ki med drugim opozarjajo na to, da gre pri predlogu za že v temelju napačno razumevanje sistemov socialne varnosti. Že sedanja ureditev, po kateri lahko posameznik prejema 20 odstotkov pokojnine ob plači, je sporna, povečanje deleža na 50 ali celo sto odstotkov pa torej še bolj. »Namen sistema socialne varnosti je zaščita ob nastanku socialnega primera izgube dohodka ali povečanja stroškov, skozi proces družbene solidarnosti. S pravico do pokojnine se upravičencem zagotavlja nepretrganost dohodka v starosti, pa tudi invalidnosti, smrti in odvisnosti od oskrbe drugega.



S pokojnino se v določeni meri varuje pridobljeni življenjski standard upokojenca. Z izplačevanjem dela pokojnine ob nezmanjšani ekonomski aktivnosti to ni več pokojnina, saj socialni primer ni nastal. Izplačilo zavarovalne vsote ob doživetju je značilnost zasebnih zavarovanj. Vprašanje je tudi medgeneracijska solidarnost, saj vsi, tudi mlajši zavarovanci, plačujejo prispevke, pokojnino pa prejemajo ne le upokojeni, temveč tudi zavarovanci, pri katerih ni bilo zmanjšanja dohodka zaradi starosti,« je pojasnil prof. dr. Grega Strban, dekan ljubljanske pravne fakultete in predsednik Društva za delovno pravo in socialno varnost.

Kako na ministrstvu za delo komentirajo očitke? »Tako imenovani 'dvojni status' zajema več vidikov, ki smo jih pri pripravi izhodišč za spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja poskušali zajeti v čim večjem obsegu. Predlagane rešitve se proučujejo in usklajujejo v okviru pogajalske skupine socialnih partnerjev. Predvidoma bodo spremembe sprejete v letošnjem letu.«