Nepremičninsko posredovanje na tnalu političnih interesov

Predlog bi uvedel dodatne omejitve za že tako eno od bolj reguliranih dejavnosti v Sloveniji. Predlagatelji navajajo, da bi z dodatnimi omejitvami poslovanja nepremičninskih posrednikov, predvsem v smislu omejevanja njihovih cen, vplivali na lažjo dostopnost do stanovanj, zlasti za socialno najranljivejše skupine državljanov. 

Predlog poleg omejitve višine plačila za posredovanje pri najemnih poslih vsebuje tudi prepoved delitve plačila za posredovanje med stranke. Delitev stroškov med obe stranki posla je pogosto najbolj poštena, saj je nepremičninski posrednik na podlagi zakona dolžan enako skrbeti za interese obeh. Najbolj nerazumen pa je predlog, da bi se navzgor omejili dejanski stroški, ki si jih lahko posrednik zaračuna, če si zaradi razlogov na strani naročitelja ne more zaračunati plačila za posredovanje. Predlog je popolnoma neustrezen, saj gre v tem primeru za stroške, ki posredniku dejansko nastanejo, in to v dogovoru z naročiteljem, zato bi moral posrednik v primeru uveljavitve predloga pogosto delati v lastno škodo. 

Takšni predlogi so sicer všečni predvsem volivcem, ki s problematiko niso seznanjeni in najverjetneje nanje predlagatelji tudi merijo. Resnica pa je seveda drugačna, kot jo prikazuje Levica. Res je, da so cene na trgu nepremičnin v zadnjem času vse višje. Vzrok za to pa je pomanjkanje stanovanj, ne pa stroški nepremičninskega posredovanja. Za pomanjkanje pa je kriva predvsem država. Ta bi morala poskrbeti, da lahko državljani v skladu z ustavno pravico pridobijo primerno stanovanje. Ne pa da politika zaradi svoje nesposobnosti ali neuspešnosti to odgovornost prelaga na nepremičninske posrednike in celo lastnike stanovanj.

Država ima na voljo veliko ukrepov, s katerimi bi lahko državljanom olajšala dostop do stanovanj. Predvsem bi morala poskrbeti za dvig neprofitne najemnine, ki v tem trenutku stanovanjske sklade in občine ovira pri gradnji novih javnih najemnih stanovanj. Z nekaterimi drugimi ukrepi (tudi davčnimi) bi lahko pripomogla tudi k večji ponudbi zasebnih najemnih stanovanj, kar bi prispevalo k nižjim cenam. Tako pa država nasprotno z visokimi davki zasebne lastnike praktično sili v to, da stanovanja oddajajo na črno ali jih imajo celo prazna. S tem pa si povzroča večkratno škodo.

Najhuje je, da poskuša zdaj politika to breme prevaliti na nepremičninske posrednike, ki imajo na vse skupaj še najmanjši vpliv. Ob tem zanemarja odgovorno vlogo nepremičninskih posrednikov, ki v prometu z nepremičninami skrbijo predvsem za zakonitost posla in interese vseh strank v postopku. Z omejevanjem cen storitev bo država zgolj znižala standarde, ki jih je postavila sama, hkrati pa bo nepremičninske posrednike silila na črni trg, v izogibanje zakonskim obveznostim ali celo v opustitev dejavnosti. Prepogosto se pozablja, da so tudi nepremičninski posredniki državljani. Z istimi pravicami in obveznostmi kot drugi. Tudi nepremičninski posredniki poskušajo s poštenim delom preživeti sebe in svoje bližnje. V dejavnosti, ki je že tako močno odvisna od gibanj na trgu nepremičnin, so pogosto ujeti v prekarne oblike zaposlitve, ki so že sicer zelo krhke. Takšni ukrepi lahko hitro povzročijo ukinjanje delovnih mest v dejavnosti in zapiranje podjetij. Država bi s tem ustvarila še več tistih, ki naj bi jim s tem predlogom pomagala.

Dejstvo je, da tudi posredniki sami opažajo težave socialno najšibkejših. Pogosto jim v takšnih primerih svoje storitve opravijo brez zaslužka. Drži pa tudi, da socialno najšibkejši le redko potrkajo na vrata nepremičninskih agencij, saj si nakupa nepremičnine ne morejo privoščiti, v najemnih razmerjih pa so pogosteje ujeti v okove črnega trga, saj so tam cene nižje. Posledično so ti ljudje še slabše zaščiteni in s tem še bolj ranljivi. Država bi s takšnimi ukrepi k temu le še pripomogla, saj nepremičninski posredniki v najemnih poslih praktično ne bodo več sodelovali. S tem bodo najemniki (tudi socialno najšibkejši) še bolj prepuščeni na milost in nemilost črnega trga in posameznih nepoštenih lastnikov.

Absurdno je tudi, da predlagatelji govorijo o pomoči socialno najšibkejšim, vendar bi z uveljavitvijo predloga pomagali predvsem premožnejšim. Ti so namreč veliko pogosteje stranke v prometu z nepremičninami. Pravila, ki jih predlaga Levica, bi veljala tako za najemnika, ki je na socialnem dnu, kot za arabskega šejka, ki bi želel v Sloveniji najeti luksuzno stanovanje. Je pa premožnejših v prometu z nepremičninami bistveno več, zato bi predlagani ukrepi koristili predvsem tem.

Celoten predlog je torej zasnovan na popolnoma napačnih predpostavkah. Kot že večkrat bi najbolj škodoval ravno tistim, ki naj bi jih zaščitil. Ponavljam, da smo na Združenju družb za nepremičninsko posredovanje in v GZS-Zbornici za poslovanje z nepremičninami ravno tako zaskrbljeni zaradi stanja na trgu in smo pristojnemu ministrstvu in poslanskim skupinam že večkrat predlagali sodelovanje pri odpravljanju teh težav. Rešitve vsekakor poznamo. Žal nam politika izjemno redko prisluhne, še redkeje pa nas tudi upošteva.

Ko govorimo o socialno najšibkejših, se tudi nepremičninski posredniki zavedajo težave, saj se, kot sem že omenil, tudi sami lahko hitro znajdejo »na drugi strani«. Na pobudo nekaterih članov smo se tako na združenju že odločili, da bomo za nepremičninske družbe pripravili priporočila, po katerih bi socialno ogroženim za svoje storitve zaračunali neprofitne cene. Pri določanju meril socialno ogroženih pa bo vsekakor tudi v tem primeru potrebno sodelovanje pristojnih služb. Na strani nepremičninskih družb pripravljenosti za sodelovanje ne manjka.




Naročnik oglasa je GZS - Zbornica za poslovanje z nepremičninami
https://www.gzs.si/zbornica_za_poslovanje_z_nepremicninami​