Nekdanji župan bo moral seči v žep za poravnavo najemnine

Bovška družba Wes'm bo morala tamkajšnji občini plačati najemnino za uporabo njenih zemljišč, ki so del Kampa Polovnik. Lastnik te najstarejše tovrstne turistične ponudbe na Severnem Primorskem je sicer Turistično društvo Bovec, ki želi parcelo v svojo last.

Wes'm je upravljavec Kampa Polovnik od leta 1990 (pred tem sta kamp vodila še dva, ki občini prav tako nista plačevala najemnine), večinski lastnik družbe pa je nekdanji bovški župan Siniša Germovšek. "Ker je družba Wes'm nesporno uporabljala dve parceli v lasti občine v tržne namene, najemnine pa ni plačevala, je občina pristopila k urejanju premoženjsko pravnih razmerij, takoj ko je to obravnaval in potrdil tudi občinski svet. V tem trenutku z družbo Wes'm sporazumno rešujemo zadeve," so nam pojasnili v lokalni skupnosti.

Odškodnino "za nedovoljeno uporabo občinskih zemljišč", kot so navedli, bo upravljavec plačal za obdobje zadnjih petih let, kolikor je še pravno izterljivo obdobje, za plačilo odškodnine pa je občina upoštevala zgolj obdobje obratovanja kampa in ne celega leta. Cena najemnine tako znaša 0,2 evra na kvadratni meter, kar skupaj znese 17.600 evrov. "Občina sicer zaračunava najemnino tudi gostincem za uporabo površin, ki so v lasti občine pred lokali na trgu, pa tudi občanom, ki so se odločili za zakup parkirišč pred večstanovanjskimi objekti na Brdu, skratka, v skladu z veljavnim cenikom za uporabo vseh parcel v lasti občine, ki jih koristijo druge pravne ali fizične osebe," so še pojasnili.

 

Kupili in izgubili

Toda Germovšek se čudi, kako lahko občina zaračuna najemnino, za katero sploh nima pogodbe, niti v vsem obdobju ni dobival opozoril ali opominov o neplačevanju. Uradnih izjav nekdanji župan ni želel dajati, v dolgem pogovoru pa je s prstom pokazal na izvirni greh zaradi domnevno neurejenega zemljiškoknjižnega stanja na območju kampa.

Germovšek namreč za turistično društvo prek odvetnika Ivana Fona Kokošina ureja dokumentacijo, s katero želi prepričati, da društvu kot pravni naslednici pod Italijo ukinjenega Društva za pogozdovanje in olepševanje v Bovcu pripada zemljišče. Omejneno društvo je namreč na dražbi kupilo zemljišče že leta 1927, a je bilo čez štiri leta prisilno razpuščeno, parcele pa je dobila takratna lokalna skupnost. Turistično društvo Bovec je kamp postavilo leta 1956 in odtlej je v njegovi lasti.



Formalnosti niso popravili v Jugoslaviji in v 25-letni zgodovini samostojne Slovenije. Odvetnik Kokošin navaja, da je pravno nasledstvo turističnega društva pravnoformalno resda lahko vprašljivo, vendar da v vsebinskem smislu ni dileme. Nerešene zemljiškoknjižne zadeve pa da izvirajo iz časov, ko je bilo "vse naše": "Vprašanja v zvezi z upravljanjem nepremičnin so bila v pretežni meri nepomembna in so se reševala po domače, kar je bilo več kot očitno tud v tem primeru." Občini kot rešitev zato predlaga, da izda dovolilo, s katerim bi kot lastnika približno 2700 kvadratnih metrov zemljišča, ki predstavljajo skoraj tretjino kampa, vpisali turistično društvo.

 

Zaščita pred plazom

Takšna rešitev pa za občino ni sprejemljiva. "To bi lahko sprožilo plaz podobnih primerov. Nenazadnje je bil Germovšek dvakrat župan, zato bi to lahko uredil. Ne bom jaz tisti, ki bi dve parceli sredi Bovca oddal brezplačno," je jasen aktualni župan Valter Mlekuž. Lastninsko pravico so namreč bovški občini uradno vknjižili šele leta 1999 – v mandatu Siniše Germovška, ki se je branil, da stvari ni urejal v izogib morebitni očitkom, da dela v svojo korist. Danes mu je za to žal.

Mlekuž je napovedal, da se bodo z Wes'm, ki jo uradno vodi Germovškov ožji sorodnik Rok Wojčicki, najverjetneje dogovorili za najemnino, ne izključuje pa niti prodaje zemljišča na elitni lokaciji. "Toda v tem primeru lahko pričakujemo veliko ponudb. Nam pa je v interesu, da kamp ostane v sklopu turističnega društva," je sklenil župan.