Nekdanji direktor ZZZS bo zastopnik pacientovih pravic

Delo bo opravljal na območju Ljubljane. Kot diplomiranemu psihologu so mu blizu odnosi med ljudmi, pravi.

Galerija

Marjan Sušelj iz ZZZS na pomoč pacientom. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Brigite Ferlič Žgajnar

1. 4. 2022 | 14:40

1. 4. 2022 | 15:01

5:07

A+A-

Marjan Sušelj, nekdanji direktor ZZZS, zdaj pa svetovalec tamkajšnje generalne direktorice Tatjane Mlakar, ki se bo v kratkem upokojil, je bil na javnem pozivu, objavljenem 13. januarja 2022, izbran za zastopnika pacientovih pravic za območje Ljubljane. Tam si bo delo delil z že aktivnima zastopnicama Dušo Hlade Zore in Mojco Mahkota. Povedal je, da bi rad ohranil delovno aktivnost vsaj nekaj ur na teden, poleg tega je ocenil, da ima dovolj znanja s področja zdravstvenega sistema, da bi lahko njegovi nasveti prišli prav ljudem v stiski oziroma takim, ki se težko znajdejo pri iskanju pomoči. Poleg tega so mu kot diplomiranemu psihologu blizu odnosi med ljudmi.

V politiki se že dolgo napovedujejo določene spremembe v zdravstvu, pravi, te pa ne bodo nujno samo dobre za paciente, in s tega vidika se mu zdi nova vloga izredno pomembna.

Ministrstvo za zdravje je za zastopnico pacientovih pravic za celjsko območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje izbralo psihologinjo Olgo Petrak, ki to delo že opravlja.

Zastopniki pacientovih pravic opravljajo svoje delo nepoklicno. Pri svojem delu so neodvisni in samostojni, ravnajo častno, pošteno in dobronamerno, je navedeno v zakonu o pacientovih pravicah. Mandat traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Zastopnik pacientovih pravic je upravičen do nagrade za svoje delo in povračila dejanskih stroškov dela v skladu s pravilnikom o določitvi meril za določitev višine nagrade in za povračilo dejanskih stroškov za delo zastopnika pacientovih pravic. Strokovno in administrativno tehnično pomoč zastopnikom zagotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Kdaj in kje pomaga zastopnik pacientovih pravic

- pacientu na primeren način svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene,

- daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve,

- pacientu nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po tem zakonu,

- za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti,

- pri izvajalcih zdravstvenih storitev neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev,

- kadar ne gre za kršitev pravic po tem zakonu, pacienta napoti na pristojno pravno ali fizično osebo ali pristojen državni organ,

- v okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva po tem zakonu in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora.

Zastopnik daje pacientu osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Poleg nalog iz prejšnjih odstavkov zastopnik skrbi za promocijo pacientovih pravic in njihovo uresničevanje v sistemu zdravstvenega varstva. Pri tem lahko izvajalcem zdravstvene dejavnosti svetuje in predlaga ukrepe za učinkovito uveljavitev določb tega zakona.

Zastopnik lahko kadar koli naslovi izvajalcem zdravstvene dejavnosti predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi zastopnik.

Zastopnik določi rok, v katerem mu izvajalec zdravstvene dejavnosti pošlje zahtevana pojasnila in informacije o domnevnih kršitvah. Ta rok ne sme biti krajši od osem dni. Če izvajalec zdravstvene dejavnosti ne pošlje zastopniku pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mu brez odlašanja sporoči razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora zastopniku omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z zadevo, ki jo obravnava, najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Zastopnik se lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pacienta na podlagi njegove pisne privolitve.

Zastopnik lahko prekine nadaljnje aktivnosti, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pacient neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje postopka.

Zastopnik lahko na podlagi pooblastila pacienta izvajalcu zdravstvene dejavnosti predlaga način, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga povrnitev škode ali predlaga drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena pacientu.

Zastopniki medsebojno sodelujejo in si nudijo potrebno pomoč pri izvrševanju svojih nalog.

Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno.

Vir: 49. člen Zakona o pacientovih pravicah