Nasilje nad starejšimi je nedopustno

Kočevje – »Vseh sprememb, ki jih lahko doživi starejši človek, si niti ne moremo predstavljati, dokler jih ne doživimo,« je dejala Ivanka Bižal, upokojena fizioterapevtka, na konferenci o preprečevanju nasilja nad starejšimi, ki je bila pred kratkim v Kočevju. Ne samo demenca, tudi druge bolezni včasih pripeljejo do popolnoma spremenjenega vedenja starejših, kar je marsikdaj razlog za veliko nerazumevanje v družini. In nehoteno nasilje. To pa lahko spremenimo z znanjem, da torej domači vedo, kaj se s starostnikom dogaja.

Na vsakoletni konferenci o preprečevanju nasilja nad starejšimi, ki jo je Inštitut Antona Trstenjaka tokrat priredil v sodelovanju s kočevsko občino, so poleg obravnavanja problematike predvsem predstavili primere dobre prakse. Z njimi se lahko ljudje, ki so ob starejših, seznanijo in jih uporabijo, s tem pa se preprečuje nasilje oziroma trpinčenje starejših. Po zadnjem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije je 16 odstotkov starih ljudi, torej starih nad 60 let, deležnih nasilja. To nasilje je lahko fizično, psihično, spolno, ekonomsko, v obliki zanemarjanja …

Včasih to ni hudoba, temveč neznanje

Dr. Jože Ramovš, antropolog, socialni delavec in psihoterapevt, poudarja, da se okoli 70 odstotkov nasilja nad starejšimi dogaja v družini: »Od tega pa je 90 odstotkov nasilja oziroma trpinčenja, ki je še primernejši termin, nehotenega. Trpinčenje je posledica neznanja, čustvenih reakcij in drugega.« Toda dovolj bi bila že ena ura usposabljanja, da bi ljudje, ki so ob starejših, razumeli demenco, razumeli, zakaj se starejši vede, kot se, in bi družina živela brez nasilja. Človek, ki je nasilen do starejšega – to je tudi jezen odgovor hčerke na že petič postavljeno vprašanje ostarelega očeta – ni hudoben, pravi Ramovš, ampak se to nasilje zgodi zaradi neznanja, preobremenjenosti doma in v službi, jeze, v afektu …



Od sprejetja zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008 nasilje ni več stvar zasebnosti, je opozorila socialna delavka Katarina Tinauer s kočevskega centra za socialno delo: »Namen zakona je jasen: zaščititi žrtve in ustvariti ničelno toleranco do nasilja.« Kajti vsakršno nasilje je kršenje človekovih pravic in nekaj, kar se ne bi smelo dogajati. »Dejstvo je, da se nasilje večinoma ne dogaja med neznanci, ampak med ljudmi, ki se poznajo,« je poudarila Tinauerjeva, ki je opozorila tudi na prikrivanje nasilja nad starejšimi. Tisti, ki so nasilni, ponavadi svojci, se svojih dejanj sramujejo in jim je žal, da so se odzvali nasilno, starejši pa se počutijo krive, ščitijo svoje otroke in družino ter razmišljajo, da tako ali tako nimajo kam drugam.

Sistemsko trpinčenje

Poleg nasilja nad starejšimi v družini so razpravljavci opozorili še na sistemsko trpinčenje. Pri institucionalni oskrbi starejših nas je Evropa že pred časom prehitela, je dejal Jože Ramovš: »Med letoma 1975 in 1980 smo bili na tem področju v svetovnem vrhu, danes pa razmere, ko so v sobi trije, štirje ljudje, niso več primerne. Gre za hudo situacijsko in sistemsko trpinčenje.«



Lidija Vardijan, direktorica kočevskega doma starejših občanov, se je po predstavitvi raznolikih dejavnosti, ki jih v sodelovanju z društvi, prostovoljci in ustanovami ponujajo oskrbovancem, vprašala, kaj je z nami, z našo družbo, narobe: »Lepe hiše, dva avtomobila, izobrazba, tam pa babica in dedek, ki živita v strahu, kaj bo z njima, če zbolita. Negovalne bolnišnice so polne, domovi za starejše so polni …, vendar bi lahko bilo drugače.« Spomnila je tudi na mlajše od 65 let, za katere ni ustanove, ki bi jih sprejela v primeru dolgotrajne bolezni, ko potrebujejo redno oskrbo: »Ljudje, ki ostanejo brez občutka varnosti oziroma brez varnosti, so pod velikim pritiskom.«

V domovih za starejše, kjer so na enem mestu zelo različni ljudje z zelo različnimi navadami, stiskami in boleznimi, jih morajo tudi prevzgajati, je razložila Vardijanova, pri čemer je opozorila predvsem na odnose, o katerih bi se morali več pogovarjati: »Ker je pomembno, da so ljudje strpni drug do drugega in da imajo veliko možnost izbire različnih dejavnosti. Pa da imajo radi sebe in drug drugega.«

Priprave na spremembe

Za družine, kjer se dogaja večina nasilja nad starejšimi, pa je ključno, da se pripravijo na spremembe, ki se dogajajo s starejšimi. Pri že tako stresnem načinu življenja je pomembno, da imajo ljudje informacije, kako si olajšati vsakdanjik, pravi Ivanka Bižal: »Kako pripraviti prostor za starostnika, ki je bolan? Kaj narediti, da babica, ki si je zlomila nogo, ne bo obležala v postelji? Kako urediti dedna razmerja? Vsa ta vprašanja obravnavamo v okviru naših izobraževanj.«

Na Kočevskem so pred petimi leti pripravili prva tovrstna izobraževanja, konec meseca pa bodo začeli z novo skupino v Šalki vasi. S tem znanjem – za katero je pametno, da je »na zalogo«, so opozorili razpravljavci – je nesporazumov v družini manj in življenje ne samo starostnikov, ampak tudi njihovih otrok in drugih sorodnikov, normalno. Predvsem pa brez nasilja.