Naš okoljski odtis je na ravni Pakistana

Ljubljana – V soboto bo dan okoljskega dolga za človeštvo. Tritedenski zamik v primerjavi z lani, ko smo naravne vire Zemlje počrpali že 29. julija, ni rezultat varčnosti, temveč posledica pandemije. Slovenija si vire pri planetu to leto sposoja že skoraj štiri mesece, saj smo svojo letno zalogo počrpali že konec aprila.

Kaj sploh pomeni tritedenski zamik globalnega okoljskega dolga? Raziskave družbe Schneider Electric in Globalne mreže za okoljski odtis kažejo, da bi človeštvo pod pogojem, da ne spremeni svojih navad, okoljski dolg za tri tedne lahko premaknilo v primeru, ko bi vse stavbe in vso industrijsko infrastrukturo, kar ju svet premore, opremili s cenovno dostopnimi in energetsko učinkovitimi tehnologijami obnovljivih virov energije. Ali drugače: če bi človeštvu uspelo dan ekološkega dolga vsako leto prestaviti za pet dni, bi združljivost s planetom dosegli pred letom 2050, kot predvideva tudi Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Trajna raba virov bi morala postati vodilo tudi v praksi, ne le na papirju; a namesto trajnosti si že leta zapored človeštvo vsako leto za nekaj dni podaljšuje, ne skrajšuje, »izposojo« naravnih virov … Največji dolžnik je Singapur, največji »posojilodajalec« pa Francoska Gvajana.



Letos, ko so zaradi pandemije koronavirusa gospodarske aktivnosti upadle, in sta se zmanjšala poraba virov ter onesnaževanje, se bo dan globalnega okoljskega dolga, kot rečeno, zgodil s tritedenskim zamikom. Celoten ekološki odtis med 1. januarjem in datumom dneva okoljskega dolga se je v primerjavi z 2019 zmanjšal skoraj za desetino, svet je v ozračje emitiral celo za 14,5 odstotka manj CO2, v Amazoniji pa so skrčili dobrih osem odstotkov manj gozdov. Slovenskemu okoljskemu dolgu pa očitno niti pandemija ni mogla do živega Dan okoljskega dolga se nam je letos zgodil celo dan prej kot lani: 26. aprila.

Naš cilj do 2030 je 3,8 globalnega hektara

Ekološki odtis Slovenije znaša dobrih pet globalnih hektarov in je največji na zahodnem Balkanu. Naš okoljski odtis za 129 odstotkov presega biološke zmogljivosti, kar je toliko kot v Pakistanu. Večino ekološkega odtisa pri nas predstavlja ogljični odtis, h kateremu največ prispevajo gospodinjstva in mobilnost. Tudi Slovenija se je v strategiji razvoja do leta 2030 zavezala k zniževanju ekološkega odtisa ob hkratnem zmernem povečevanju blaginje oziroma njenem ohranjanju. Nacionalna razvojna strategija določa zmanjšanje okoljskega odtisa na 3,8 globalnega hektara do leta 2030. Ta cilj je vključen tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO).

Slovenski ekološki odtis je v preteklosti sicer naraščal predvsem prvih pet let po osamosvojitvi in takoj po vstopu vi Evropsko unijo, ko je bilo tudi več javnih in privatnih investicij, več tranzita skozi Slovenijo in ko so veljali nižji davki na goriva. V času ekonomske krize 2008-2009 je potrošnja upadla, z njo pa tudi ekološki odtis.

Svet na leto porabi za 1,7 planeta naravnih virov

Globalni dan okoljskega dolga je po mednarodni raziskovalni organizaciji Global Footprint Network (GFN) datum, ko povpraševanje človeštva po ekoloških vrstah v koledarskem letu preseže obnovitvene zmogljivosti planeta. Z blaginjo se okoljski odtis povečuje, lanski 29. julij je bil rekorden v porabi naravnih virov zadnjih nekaj let, ko je Zemlja okoljski dolg dosegala v avgustu, v 70. letih prejšnjega stoletja pa celo šele proti koncu septembra. Zemljani bi za to, da bi lahko nadaljevali s sedanjim življenjskim slogom, vsako leto potrebovali 1,7 Zemlje, Slovenci skoraj tri; absolutni rekorder je Katar, ki na leto porabi za dobrih osem Zemelj naravnih virov.