Napake pri razpisu, ključnem za marsikaterega znanstvenika

Več znanstvenikov je opozorilo na napake pri javnem razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Tujim recenzentom je agencija namreč v 68 primerih projekte posredovala le v slovenščini, čeprav so prijavitelji agenciji oddali tudi angleško različico.

Kot je pojasnila dr. Simona Kralj Fišer, pri kateri se je pripetila napaka, je »recenzent v komentarje napisal, da prijava ni pripravljena v skladu z navodili. Razložil je, da je tekst le v slovenščini in da si je moral pomagati z orodjem Google translate. Svojo prijavo sem še enkrat preverila in v nasprotju s temi trditvami sem oddala vlogo tako v slovenskem kot angleškem jeziku.« Za zdaj je sledila navodilom ARRS, naj na napako opozori v komentarju k poročilu recenzenta. »Glede pritožbe pa se bolj nagibam h koordinirani akciji skupaj z drugimi raziskovalci oziroma raziskovalkami, ki so imeli enako nesrečno izkušnjo. Menim, da mora razpis pasti oziroma da se izbiranje projektov za financiranje sme pričeti po tem, ko pridobijo vse ocene.«

Podobno izkušnjo je imelo tudi več raziskovalcev na Kemijskem inštitutu. »Potrdimo lahko, da je več recenzentov zapisalo, da so v recenzijo dobili samo slovensko verzijo projektne prijave, medtem ko so naši raziskovalci pravilno oddali tako angleško kot slovensko verzijo. Pričakujemo, da bodo na Agenciji za raziskovalno dejavnost preverili, v katerih primerih se je to zgodilo, ter čim prej zagotovili nove recenzije projektov. Upamo, da bo to možno izvesti kvalitetno ter v čim krajšem času, da ne bo prišlo do dodatnega zamika financiranja projektov, od katerih so odvisni številni raziskovalci,« so poudarili na inštitutu.  

Prof. dr. Robert Repnik, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, je za napako okrivil informacijski sistem.



»Raziskovalci in raziskovalke so prek portala oddali elektronske prijave na projektni razpis. V izvozu projektne dokumentacije, ki je del v slovenščini in del v angleščini, je v določenih primerih prišlo do napake v informacijskem sistemu, zaradi katere pri generiranju dokumentacije za tuje recenzente ni pripelo angleške priponke, ampak le slovensko. Na napako so nas nekateri tuji recenzenti že opozorili in to napisali tudi v recenzije, ki so jih prijavitelji prejšnji teden dobili v predhodni vpogled. V nastali situaciji smo na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pregledali vse prijave in ugotovili, da je pri 68 prijavah od 1010, ki so ustrezale razpisnim pogojem, prišlo do tehnične napake. Zato jih bomo v najkrajšem možnem času vrnili v ponovno ocenjevanje. Zakaj je prišlo do napake v informacijskem sistemu, še raziskujemo.«

Prijave, pri katerih je prišlo do napake v informacijskem sistemu, bodo ponovno poslali v ocenjevanje. O razveljavitvi in ponovitvi javnega razpisa pa ne razmišljajo, je dodal Repnik. »Razveljavitve razpisa na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ne načrtujemo. Bomo pa, kot že omenjeno, prijave, kjer je prišlo do napake, poslali v ponovno ocenjevanje. Razpisa ne bomo v celoti ponovili, saj bi se s tem začetek financiranja projektov preveč zamaknil. Ker postopek še ni bil zaključen, dobitniki sredstev še niso znani, sredstva torej še niso razdeljena. Prijavitelji so doslej dobili recenzije le v vpogled. Ta element je v postopek vgrajen zato, da lahko prijavitelji pred končnimi odločitvami o razdelitvi sredstev tudi sami opozorijo na morebitne napake.«

Da razveljavitev in ponovitev razpisa ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, meni tudi novoizvoljeni rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, saj bi to »skoraj zagotovo pomenilo, da bi se financiranje novih projektov zamaknilo v naslednje leto in brez zaveze, da bo še letos objavljen tudi razpis za nove projekte (ne le ponovitev tega razpisa).«

Sredstva z razpisov so za delovanje znanstvenikov kritičnega pomena, opozori tudi dr. Simona Kralj Fišer, ki je prijavila tematiko s področja kvantitativne genetike, o tem, kako se dedujejo lastnosti pri vrstah, ki so spolno dimorfne, oziroma kakšen je mehanizem delovanja, ko »enak genom« omogoča nastanek lastnosti, ki se pri moškem in ženskem spolu kvantitativno močno razlikujejo. »Lansko leto sem oddala skoraj identično prijavo in sem pristala tik pod črto za financiranje, dobila sem oceni 4.9 tako pri točki znanstvene odličnosti kot pri upravljanju projekta, zato sem bila letos zmerno optimistična. Bi mi pa financiranje tega projekta veliko pomenilo, ker bi mi omogočilo, da svoja raziskovanja poglobim. Preliminarni rezultati kažejo na pomemben preboj na tem področju, kar me močno motivira. Upala sem, da bom s financiranjem pridobila tudi denar za tehničnega sodelavca, saj je to, da sem pogosto vse od tehnika, raziskovalca, mentorja in predavatelja v eni osebi, prenaporno. In da bom lahko plačala material za molekularne raziskave, s katerimi bi študijo želela nadgraditi. Na osebnem nivoju bi mi financiranje pomenilo svobodo in neodvisnost v raziskovanju.«