Največji projekt, ki ga je država namenila Primorcem

Primorska univerza je za Ljubljano in Mariborom tretja in zadnja po vrsti med javnimi univerzami v Sloveniji, v primerjavi s predhodnicama pa je tudi najmanjša. V tem študijskem letu ima vpisanih več kot 5700 študentov, kar je šest- do sedemkrat manj kot na ljubljanski univerzi in približno trikrat manj kot na mariborski. Vodi pa po odstotku tujih študentov, ki predstavljajo kar petino vseh. Zaposlenih ima 480 visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev, od tega 60 tujih. Njihov letni proračun znaša nekaj več kot 30 milijonov evrov, od tega nekaj čez 20 milijonov evrov pridobijo prek javnega financiranja za visokošolske dejavnosti. Lani so sklenili za okoli deset milijonov evrov naložb, med prihodnjimi večjimi projekti pa je načrt za novo fakulteto za vede o zdravju na območju izolske bolnišnice, ki je ocenjena na 18 milijonov evrov.

Univerza na Primorskem je v slovenskem prostoru vodilna po odstotku tujih študentov, ki predstavljajo kar petino vseh. Foto Univerza na Primorskem

Dvajsetletnico delovanja bodo obeležili v okviru tedna univerze marca, ko bodo na slavnostni akademiji podelili tudi častni doktorat francoskemu znanstveniku Jean-Pierru Bourguignonu, nekdanjemu predsedniku Evropskega raziskovalnega sveta, ki je v Kopru večkrat gostoval. Slavnostna govorka na dogodku pa bo evropska komisarka Marija Gabriel, ki pokriva resor izobraževanja, kulture, mladine in športa.

Marija Gabriel je tudi ustanoviteljica Evropske mreže inovativnih visokošolskih organizacij, del katere je Univerza na Primorskem. Priključili so se tudi mreži Transform4Europe, ki vključuje univerze na obmejnem območju. S povezovanjem nameravajo univerze med drugim oblikovati skupne študijske programe.

Globalno prepoznani

»Prvotno poslanstvo univerze je bilo osredotočeno na to, da postanemo evro-sredozemska univerza, a smo te okvirje presegli in lahko rečem, da smo danes na nišnih področjih, ki jih razvijamo, prepoznani v globalni univerzitetni mreži,« poudari rektorica, ki se ji z novembrom izteče štiriletni mandat, a je že napovedala vnovično kandidaturo.

Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar se bo novembra potegovala za novi mandat.

Med dosežki, na katere je ponosna, omeni pridobitev Unesco katedre na področju interpretacije in izobraževanja o dediščini, pri čemer sta se povezala Fakulteta za humanistične študije in Park Škocjanske jame, ki upravlja z Unescovo dediščino. Na osnovi tega projekta pa bodo s prihodnjim študijskim letom začeli izvajati tudi dva nova študijska programa. Številni so tudi s področja naravoslovja. »Strateško smo se usmerili v internacionalizacijo in izvajamo študijske programe vzporedno v angleškem jeziku. Naši gostujoči raziskovalci so obenem tudi predavatelji,« še pove rektorica Klavdija Kutnar.

Trenutno njihovi tuji študentje najpogosteje izhajajo iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. »To je tudi posledica sporazuma, ki ga je Slovenija podpisala z državami s področja nekdanje Jugoslavije, da lahko njihovi državljani v Sloveniji študirajo pod istimi pogoji kot Slovenci. K temu je treba dodati, da je pri nas študij brezplačen in to je zanje odlična odskočna deska za nadaljnjo poklicno pot,« pojasni Klavdija Kutnar. V prihodnje pa želijo privabiti tudi več študentov iz zahodnoevropskih držav.

Prvi častni doktorat je Univerza na Primorskem leta 2005 podelila tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. Foto Boris Šuligoj

Sogovornica pojasni, da jih ne zanima toliko rast po številu vpisov, pač pa kakovost. Prizna, da jim na področju humanistike peša vpis, a meni, da gre za trend, ki ga opažajo tudi drugod, medtem ko v znanstvenem delu dosegajo izjemne rezultate. Glede sodnih sporov z Znanstveno-raziskovalnim središčem (ZRS) Koper, ki se je izločilo iz univerze, in nekdanjimi zaposlenimi, je Klavdija Kutnar dejala, da so te zadeve zaključene. Omenila je še, da so pred dnevi v konzorciju z ZRS, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Institutom »Jožef Stefan« pridobili skupni projekt za krepitev projektnih pisarn.

Ob ustanavljanju
je bil velik zanos

»Danes je to etablirana univerza, morda celo bolj v mednarodnem kot v slovenskem prostoru. Zdi se mi pa, da v zavesti slovenskega akademskega sveta še ni dobila takega statusa, kot ga imata ljubljanska in mariborska,« meni dr. Lucija Čok, prva rektorica Univerze na Primorskem, ki je bila globoko vpeta v njeno ustanavljanje. »Moja bolečina pa je šepanje, ki ga doživlja humanistika, saj gre za zastoj, ki je povsem nepotreben. Pomen univerze je ravno v tem, da razvija v enaki meri vse vede,« nadaljuje. To se po njenem ne uresničuje ob opustitvi študijev, kot so filozofija, sociologija, medkulturne in druge humanistične študije.»Univerza je bila načrtovana v posebej občutljivem prostoru, tako nacionalnem kot politično-strateškem, in njeno poslanstvo je bilo prispevati ponudbo širših dimenzij,« poudari.

Prva rektorica Univerze na Primorskem Lucija Čok (takrat še kot vršilka dolžnosti direktorce univerze) je leta 2003 podpisala sporazum o sovlaganju sredstev gospodarstva z Brunom Koreličem, direktorjem Luke Koper. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Razlika med sedanjostjo in časom, ko je univerza nastajala, je po njenem predvsem v takratnem velikem zanosu, ki je preveval vse, ki so delali pri tem projektu. »Če pomislim, kako smo brez težav združili gospodarstvo, politiko, tudi posamezne primorske intelektualce, ki niso imeli ves čas enakega pogleda o tem, kako naj nastane univerza. Na koncu se je vse izšlo,« se spominja. »Še danes trdim, da je bila ustanovitev univerze največji projekt, ki ga je slovenska država po osamosvojitvi namenila Primorcem,« je prepričana.

»K ustanovitvi univerze je prispevalo več srečnih naključij: tedaj smo imeli izjemno močno gospodarstvo – Luka, Istrabenz, Banka Koper in Intereuropa, močno so nas podprle tudi občine. Kot ministrica, zadolžena za visoko šolstvo, pa sem lahko poskrbela tudi za državna sredstva in postopke ustanovitve,« povzema. Lucija Čok obžaluje, da se k primorski univerzi ni priključila tudi piranska Fakulteta za pomorstvo in promet. »Univerza je s tem izgubila tisto identiteto, ki jo predstavlja morje in pomorstvo. Morda se bo ta povezava nekoč vendarle zgodila, vsaj v obliki pridruženega članstva,« pripomni.

Prva rektorica Lucija Čok je leta 2007 predala vodenje univerze Radu Bohincu. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Naravna pot

»Z Univerzo na Primorskem že dobrih šest let pospešeno sodelujemo na mnogih področjih,« pove Primož Patru, direktor izolskega podjetja Dinit in član sveta zaupnikov, rektoričinega posvetovalnega telesa, ki povezuje univerzo z gospodarstvom, javnimi ustanovami in občinami. »Najprej smo se povezali z univerzitetnim inkubatorjem, nato s Fakulteto za management in nazadnje s Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, kjer tudi sponzoriramo nekatere študijske programe,« navede. Na ta način dobivajo tudi novi kader. Njihova izkušnja je, da je univerza, ki je manjša, bolj odprta in odzivna. »Ko smo pred časom za svoje zaposlene iskali izobraževanje iz kriptografije, smo ugotovili, da imajo profesorico, ki je strokovnjakinja s tega področja, in smo se pri tem povezali. V tem smislu tudi podpiramo univerzo pri njeni usmerjenosti v ustvarjanje platforme vseživljenjskega učenja,« poudari. Po njegovem mnenju je sodelovanje med univerzitetnim okoljem in gospodarstvom na splošno še vedno prešibko, sploh če se primerjamo z ZDA.

API IMPORT