Najbolj zanesljivi so klasični molekularni testi

Ljubljana – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v šestih laboratorijih po državi opravi približno polovico testov na okužbo z novim koronavirusom. Že od začetka epidemije izvajajo molekularne teste za določanje prisotnosti virusne nukleinske kisline v vzorcih, odvzetih iz dihal, in sicer klasični molekularni test (65 evrov) in hitrejšo molekularno preiskavo (109,5 evra).

»Princip vseh uporabljenih metod je reakcija pomnoževanja nukleinskih kislin v realnem času, kar pomeni, da s posebnimi encimi in gradniki nukleinske kisline najprej očistimo virusno nukleinsko kislino in nato pomnožimo tiste dele, ki so lastne samo temu virusu. Proces je tehnično zahteven, zato ga lahko izvajajo visoko usposobljeni, natančni in predani sodelavci. Poteka po fazah,« so pojasnili v nacionalnem laboratoriju. Čas, ki ga potrebujejo za izvedbo, je odvisen od velikosti serije vzorcev in znaša od štiri do šest ur.

»Test nam pove, da je v vzorcu prisotna nukleinska kislina virusa. Ne more pa odgovoriti na vprašanje, ali je nukleinska kislina v človeških celicah, kjer se virus razmnožuje, ali je sestavni del popolnega virusa, ki lahko povzroči okužbo, oziroma ali so to samo ostanki virusne nukleinske kisline. Raziskave kažejo, da z visoko občutljivimi metodami, ki jih uporabljamo, lahko zaznamo ostanke virusne nukleinske kisline, ki so v naših dihalih prisotni še v času, ko smo okužbo že preboleli,« razložijo.
Želijo si, da bi imeli test, ki ima najboljše analitične zmogljivosti in je hkrati hiter. »Takšnih testov še nimamo,« pravi Maja Kostanjšek iz laboratorija, kjer poudarjajo, da morajo odločitev o uporabi testov sprejeti strokovnjaki, ne posamezniki, ki so prepričani, da področje obvladajo.
 

Lažni rezultati

»Zaradi lažno pozitivnega rezultata lahko osebo, ki nima bolezni, zdravimo med resnično pozitivnimi in jo morda tudi tako izpostavimo, da zboli in tudi umre, odredimo karanteno osebam, ki je ne potrebujejo, po nepotrebnem testiramo kontakte, sprejemamo nepotrebne organizacijske ukrepe, uporabljamo zaščitno opremo, ki je sicer ne bi bilo treba. Zaradi lažno negativnega rezultata pa osebe, ki ima bolezen, nismo pravilno prepoznali, ji gibanje ne bo omejeno, tako kot njenim tesnim kontaktom, prav tako ne bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi, zdravili jo bomo med negativnimi in povzročili vdor v tako imenovano belo cono z vsemi posledicami, kot so okužbe kontaktov, izločanje zdravstvenih delavcev iz delovnega procesa ter celo zaprtje oddelkov in ustanov,« opozarjajo.

Na trgu je več kot 800 testov, namenjenih diagnostiki covida-19. Največ je molekularnih, najmanj (okoli 30) antigenskih. Analitske sposobnosti zadnjih so slabše od molekularnih, kar pomeni, da z njimi pridobivajo velik delež lažno pozitivnih in lažno negativnih rezultatov. V laboratoriju smo izvedeli, da jih v Sloveniji ne uporabljamo, saj v mikrobiološki stroki še nobenega od razpoložljivih antigenskih testov niso prepoznali kot dovolj varnega.

Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik je za STA povedala, da se jim obseg dela nenehno povečuje. Kupili so 15 novih aparatov in zaposlili več kot 15 novih sodelavcev, nekatere zaposlene pa dodatno izobraževali za analize vzorcev.