Naj dosežki slovenske medicine 2018: Nov nos zrasel na podlahti pacientke

Medicina je eno najhitreje razvijajočih se področij v svetu. Številni znanstveniki po vsem svetu se usmerjajo v to, kako izboljšati zdravje, podaljšati življenje človeka, predvsem pa tudi izboljšati njegove genske lastnosti. Medicina tako odpira nove svetove in možnosti za ljudi.

Velika dosežka slovenske medicine sta okoli 20 milijonov obiskov bolnih ljudi pri zdravnikih v ordinacijah in približno 350 tisoč zdravljenih bolnikov v slovenskih bolnišnicah. A kaj je tisto, kar je bilo letos res posebno in vrhunsko?

Nov nos iz lastnega tkiva - prvi na svetu

V Ljubljanskem UKC so prvi na svetu s pomočjo 3D modela naredili nos na podlahti in ga prenesli bolnici na obraz. Bolnica, ki je po hudi bolezni leta 2014 ostala brez nosu, je letos spomladi lahko zadihala skozi nov nos.

Svetovno pomemben dosežek slovenske estetske kirurgije sta izvedla prof. dr. Uroš Ahčan, predstojnik oddelka za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo UKC Ljubljana in asist. Vojko Didanovič, specialist otorinolaringologije in maksilofacialne kirurgije. Nov nos je na osnovi 3D načrtovanja in modela pridobljen na pacientkini podlakti iz kosti, kože, žil in mehkih tkiv, ga pustiti mesec dni, nato pa prestaviti na obraz in ga kot lastni rezervni del z mikrokirurško tehniko prišiti. Poseg je uspel.

Pacientka je po dveh operacijah v skupnem trajanju 17 ur zadihala skozi lasten nov nos, pa tudi vonjala in okušala. Rekonstrukcija nosu iz lastnega tkiva je prvi tovrstni poseg na svetu.
 

Italijanski deklici povrnili sluh

Petletni deklici so v UKC Ljubljana v sodelovanju z italijanskimi in turškimi zdravniki povrnili sluh z vgraditvijo slušnega vsadka ABI v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji – izvedena je bila septembra letos - in zelo redka v Evropi je dala čudoviti rezultat: deklica je po dveh letih popolne tišine spet slišala. Operacijo sta izvedla ušesna kirurginja izr. prof. dr. Saba Battelino z kliničnega oddelka za otorinolaringologijo v UKC Ljubljana in nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana.



Deklica, ki je zaradi prirojene razvojne anomalije notranjega ušesa že v prvih treh letih življenja večkrat obolela za vnetjem možganov – meningitisom, je imela po zadnjem vnetju uničen slušni živec od notranjega ušesa do možganskega jedra, zato je do tretjega rojstnega dne že povsem oglušela. Dr. Battelino jo je operirala trikrat z drugimi metodami, potem pa se odločila za slušni vsadek ABI. Pri slušnem vsadku ABI se zvok pretvori v električni signal, ki potuje od ušesa do možganskega. Stik med biološkim tkivom in kovino omogoči zaznavo zvoka. Deklica ponovno sliši.

Presaditev pljuč

Transplantacije organov so možne samo v izjemno dobro organizirani bolnišnici in vrhunskimi zdravniki. V UKC Ljubljana so lani presadili 93 organov – 46 ledvic, 23 jeter in 24 src. Letos jim je prvič uspelo presaditi tudi obe krili pljuč. Po pljuča je odletela zdravniška ekipa v tujino z vladnim letalom falcon 14. septembra in že naslednji dan je pacientka, ki je bila do takrat priključena na dihalni aparat, zadihala z novimi pljuči. Pri operaciji je sodelovala širša ekipa, vodil pa jo je torakalni kirurg doc. dr. Tomaž Štupnik. Bolnici so rešili življenje.
 

Operacija Ewingovega sarkoma

V začetku septembra so na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana opravili operacijo obsežnega malignega tumorja – Ewingovega sarkoma- črevnice in križnice pri mlajšem odraslem pacientu. Šlo je za zahtevno odstranitev tumorja, ki je segal skoraj do kolčnega sklepa, mejil na trebušno votlino in bil v bližini izstopišča hrbteničnih živcev za noge.

Priprava na operacijo je zahtevala najsodobnejšo tehnologijo navigacije na podlagi 3D slik medenice in hrbtenice, izvedba pa je obsegala 16-urni kirurški poseg s sodelovanjem treh operaterjev in treh asistentov z Oddelka za tumorsko kirurgijo in Oddelka za kirurgijo hrbtenice na Ortopedski kliniki.

Pri operaciji so sodelovali ortopedski kirurgi prof. dr. Blaž Mavčič, asist. dr. Miha Vodičar, asist. dr. David Martinčič, prim. Marko Špiler ter anesteziologinja dr. Sanja Stanković. Operacija predstavlja enega največjih dosežkov na področju kirurgije kostnih tumorjev v Sloveniji v zadnjih 10 letih. Brez nje bi pacient umrl.
 

Najhitrejši v oskrbi hrbtenice na svetu

Slovenija je edina država na svetu, kjer kirurgi travmatologi v manj kot šestih urah oskrbijo hudo poškodovano hrbtenico. Pred kratkim so v članku, objavljenem v vodilni svetovni reviji o travmatologiji, dokazali, da so možnosti za bolnike tako veliko boljše, kot če bi z operacijo čakali dlje časa. Operacije, v katerih razbremenijo pritisk na živec v vratni hrbtenici, trajajo od pet do šest ur. Kirurgi UKC pridejo v bolnišnico na klic, tudi sredi noči, celo na božični večer, če je treba. Tega niti v zdravstveno najrazvitejših državah denimo v ZDA, ni.



Prof. dr. Matej Cimerman, predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo v UKC Ljubljana, ki je takšno organizacijo vzpostavil, je bil letos že tretjič zapored vodja programa kirurgija medenice na najprestižnejšem travmatološkem tečaju AO Trauma Masters Cours v Davosu v Švici.
 

Po skrbi za matere in novorojenčke Slovenija najboljša v Evropi

Po evropskem poročilu Europeristat je Slovenija med vsemi evropskimi državami najvarnejša in najuspešnejša pri rojevanju otrok. Ima najnižjo neonatalno umrljivost (0,7 na 1000 živorojenih otrok), nizko umrljivost dojenčkov in skoraj nobene smrti med materami.

Ti podatki dokazujejo splošno razvitost družbe, pa tudi vrhunsko, dobro organizirano neposredno skrb za nosečnice, porodnice in novorojenčke. Na kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana se rodi vsako leto 1400 otrok prezgodaj, med njimi je 1000 takih, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram, najlažji v 2018 je tehtal komaj 400 gramov.

DOSEŽKI SVETOVNE MEDICINE

Novo zdravilo za preprečevanje migrene

V evropski Agenciji za zdravila (EMA) so odobrili zdravilo aimovig z zdravilno učinkovino erenumab za preprečevanje migrene. Gre za prvo in edino tako zdravilo, zasnovano z mehanizmom za zaviranje receptorja za peptid, povezanega z genom za kalcitonin (CGRP), ki ima ključno vlogo pri razvoju te pogoste in izčrpavajoče nevrološke bolezni. Razvoj tega zdravila so v ameriški reviji Time uvrstili med 50 najboljših inovacij v letu 2018.

Bolnikom grenijo življenje različno intenzivni ponavljajoči se migrenski napadi, po navadi kot kljuvajoče bolečine v glavi, kar je pogosto povezano še s slabostjo, bruhanjem, povečano občutljivostjo na svetlobo, zvoke in vonjave ter s splošnim slabim počutjem. Ta nevrološka bolezen pomembno ovira ljudi pri družinskem, socialnem in poklicnem življenju, povzroča čustvene stiske in močno zmanjšuje kakovost življenja, opozarja Patrick Little, predsednik evropske zveze za migreno in glavobol. Migrena je tretji najpomembnejši razlog invalidnosti pri ljudeh, mlajših od 50 let, stroški za zdravljenje te bolezni pa samo v Evropi letno dosegajo do 27 milijard evrov. Inovativno zdravilo erenumab farmacevtskih družb Amgen in Novartis po besedah dr. Petra Goadsbyja, profesorja nevrologije na londonskem King's Collegeu, predstavlja novo dobo v klinični obravnavi migrene. Poleg Evropske komisije in Ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA) so ga odobrili tudi v Avstraliji, na Islandij, Norveškem, v Lihtenštajnu in v Švici; vložene so še dodate vloge za odobritev tudi drugod po svetu.
 
Vse uspešnejše presaditve maternice

Dobra štiri desetletja po rojstvu prvega »otroka iz epruvete«,  in po leta 2014 prvem rojenem zdravem dečku 36-letni materi, ki so ji presadili maternico žive darovalke, so v brazilskem Sao Paolu tak postopek uspešno opravili tudi s presaditvijo maternice umrle darovalke. Kot so poročali v znanstveni reviji Lancet, poseg, ki so ga brazilski zdravniki sicer opravili že leta 2016, o uspešnem rojstvu zdaj že več kot pol leta starega otroka pa sporočili šele pozneje, predstavlja nov mejnik pri obravnavi najbolj zahtevnih oblik neplodnosti. Po znanih podatkih namreč do tedaj noben v svetu opravljen poskus presaditve maternice z umrle darovalke ni bil uspešen. 

Najpogostejši vzrok za neplodnost pri ženskah je sindrom Rokitansky, to je huda razvojna nepravilnost maternice, ko se ta bodisi sploh ne razvije, ni funkcionalna oziroma jo ženski zaradi bolezni, nesreče ali neobvladljive krvavitve odstranijo. V novejšem obdobju je tudi vse večji delež mlajših žensk, ki zbolijo zaradi raka na rodilih in želijo po uspešnem zdravljenju na ta način, s presajeno maternico in s pomočjo oploditve z biomedicinsko pomočjo do lastnega otroka. Ocenjujejo, da je samo v Evropi okoli 200.000 žensk, ki bi lahko bile kandidatke za presaditev maternice.

V svetu so v minulem poldrugem desetletju opravili več kot 40 presaditev maternice živih ali umrlih darovalk. Najbolj uspešni so na Švedskem, kjer se je po devetih opravljenih presaditvah maternice živih darovalk rodilo osem zdravih otrok. Prvi znan poskus presaditve maternice žive darovalke so opravili leta 2000 v Savdski Arabiji, vendar so morali zaradi zapletov po operaciji maternico odstraniti. V novejšem obdobju so ta postopek uspešno izvedli tudi v Beogradu.
 
CAR-T medicinski preboj v onkologiji

Biomedicinski raziskovalci, ki na obsežnem področju onkologije že desetletja iščejo možnosti, kako izkoristiti človeški imunski sistem za boj proti raku, so letos dosegli pomemben preboj. Potem ko so lani pri Ameriški agenciji za hrano in zdravila FDA prvič odobrili inovativno gensko celično zdravljenje – CAR-T za dve agresivni obliki krvnega raka, akutno limfoblastno levkemijo (ALL) in  difuzni velikocelični limfom B (DLBCL), so letos tudi v Evropski komisiji prižgali zeleno luč zdravilu kymriah (tisagenlecleucel) farmacevtske družbe Novartis. Individualizirano zdravilo CAR-T so razvili v sodelovanju z raziskovalci na ameriški Univerzi Pensilvanija (UPenn); kratica CAR-T, ki se ohranja v strokovni rabi za Chimeric Antigen Receptor T Cell, pomeni zdravljenje s celicami T, ki vsebujejo himerne antigenske receptorje.

Limfociti T, ki vsebujejo himerne antigenske receptorje potujejo po krvi in prestrezajo tujke. Da bi bili pri tem kar najbolj uspešni, potrebujejo 'okrepitev', in sodobna znanost je tu pomagala z reprogramiranjem ter pridobila učinkovitejše napadalce rakavih celic s pomočjo nanje nameščenih molekul s katerimi prepoznajo antigene za točno določene vrste rakavih celic.

V tem primeru »živo zdravilo« predstavlja celična disperzija za vnos v telo s pomočjo infuzije, ki je pripravljeno po meri posameznega bolnika. Raztopina namreč vsebuje reprogramirane bolnikove lastne celice imunskega sistema.

Zaradi zelo zahtevnega pridobivanja zdravila in načina zdravljenja, je metoda CAR-T zaenkrat omejena  na približno 30 izbranih medicinskih središč po svetu. V svetu sicer v tem času najmanj dve stotniji raziskav o možnostih zdravljenja po metodi CAR-T; za zdaj kot kaže prevladujejo tovrstni pristopi za zdravljenje krvnih rakov, predvsem tudi multiplega mieloma oziroma kot je pri nas uveljavljen izraz diseminiranega plazmocitoma. Omenjajo pa tudi poskuse zdravljenja solidnih tumorjev, med drugim možganskega raka glioblastoma.
 
Boljše možnosti za zdravljenje shizofrenije

Med zdravili, ki se uporabljajo za zdravljenje shizofrenije so strokovnjaki letos predstavili novost, zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša lastnost je delovanje na tako imenovane negativne simptome. Z različnimi oblikami in stopnjami shizofrenije se v Sloveniji sooča približno 20 tisoč ljudi. Bolezensko motnjo najpogosteje odkrivajo pri mlajših med 18. in 30. letom starosti. Približno tretjina med njimi trpi za kroničnim potekom bolezni. Med simptomi so na splošno bolj znani tako imenovani pozitivni, na primer zaznave brez realne osnove in napačna prepričanja, ki jih ni mogoče spremeniti z logično razlago, med negativne simptome pa sodijo pomanjkanje volje za socialne stike ali za druge aktivnosti, pretirano poglabljanje v notranji svet, skromna verbalna produkcija tako po količini kot vsebini, odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici.

Z antipsihotičnimi zdravili zdravniki večinoma uspejo odpraviti ali vsaj bistveno ublažiti pozitivne simptome, pri negativnih pa so bili dolgo manj uspešni, ker dolgo niso poznali natančnega mehanizma njihovega nastanka. Z napredkom znanja se je pokazalo, da imajo prednost zdravila, ki delujejo na poseben podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3. To je omogočilo razvoj novega zdravila, ki predstavlja velik napredek za učinkovitejše obvladovanje negativnih simptomov.