Nadzora nad tem, kje študentje bivajo, ni

Z novim študijskim letom 2025/2026 bodo subvencijo za študentske sobe pri zasebnikih, ki znaša 32 evrov, izenačili z dodatkom za študente, ki prejemajo državne in Zoisove štipendije ter za vse s stalnim prebivališčem več kot 25 kilometrov od kraja študija znaša 98,76 evra, je povedal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Dodatek izplačuje ministrstvo za delo.

Z zvišanjem subvencije za bivanje pri zasebnikih za trikrat želijo zagotoviti čim bolj enake pogoje za študentke in študente ter povečanje števila pogodb za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, ki se iz leta v leto zmanjšuje. Študentski dom Ljubljana (ŠDL) ima kljub razpisanim 600 subvencijam na leto le 80 realiziranih pogodb za subvencionirano bivanje pri zasebnikih. Študentski dom Univerze na Primorskem (ŠD UP) razpiše 545 subvencij na leto, leta 2023 pa je imel v povprečju sklenjenih le 127 pogodb.

Nadzor nad bivanjskimi razmerami

Minister Papič meni, da so eden najpomembnejših razlogov za to trikrat nižje subvencije za bivanje pri zasebnikih v primerjavi z dodatkom k štipendiji. Mnogi študentke in študenti vložijo obe vlogi, za subvencionirano bivanje pri zasebnikih in vlogo za štipendijo. Če dobijo štipendijo in s tem dodatek za bivanje pri zasebnikih, sprejmejo slednje, vloga za subvencijo pa propade. Izrazil je upanje, da bo na tem področju svoje prispevala tudi nova zakonodaja o kratkoročnem turističnem najemu nastanitev na spletnih platformah.

Minister je tudi napovedal, da želijo vzpostaviti nadzor nad tem, v kakšnih razmerah bivajo študentke in študenti, ki prejemajo dodatek k štipendiji. Teh je približno 4000.Pri prejemnikih subvencij pri zasebnikih Študentska pisarna preveri, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za oddajo namestitve študentkam in študentom, pri tistih, ki prejemajo dodatek štipendiji, tega nadzora ni. Tako želijo zagotoviti, da bodo vsi študenti živeli v ustreznih razmerah.

Ob napovedanih zvišanjih cen v javnih študentskih domovih za 20 odstotkov – v Ljubljani na primer bivanje s subvencijo v povprečju zdaj stane 80 evrov –, je minister Papič napovedal, da se bo sestal z direktorji študentskih domov, da mu pojasnijo, zakaj bodo dvignili cene. Nato bodo preverili, za koliko lahko zvišajo subvencije tudi za javne študentske domove, da dvig cen ne bo padel na ramena študentk in študentov oziroma da bo ta dvig zanje minimalen. Če pa je težava v financiranju vzdrževalnih del, bo ministrstvo študentskim domovom ta dela financiralo neposredno.

V Ljubljani je MVZI pred novim letom odkupilo del objekta Baragovo semenišče, v katerem deluje študentski dom Akademski kolegij, za 3,7 milijona evrov. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Največje težave z bivanjem imajo študenti v Ljubljani in na Primorskem. Mnogi, ki si med študijem zaradi visokih cen ne morejo privoščiti bivanja v kraju študija, se na predavanja vozijo iz različnih krajev. Za dostojno sobo v kraju študija morajo na trgu plačati tudi 300 ali več evrov na mesec. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ocenjujejo, da na trgu posteljo najema približno 20.000 študentov, ker ni dovolj mest v javnih študentskih domovih, je povedal predsednik ŠOS Luka Mihalič.

V Ljubljani čaka na prednostni listi za sprejetje v javne študentske domove približno 2000 študentov, na Primorskem približno 500. Pri tem pa študentski dom ne pomeni le postelje za študenta, ampak tudi okolje za vzpostavitev družbene mreže, izmenjavo mnenj in reševanje različnih študentovih stisk. »Zelo smo veseli, da se je ministrstvo te tematike resno lotilo,« je poudaril Mihalič.

Dolgoročna rešitev: novi študentski domovi

Oba z ministrom pa se strinjata, da je dolgoročna rešitev bivanjske problematike študentov gradnja novih študentskih domov. V Ljubljani je MVZI pred novim letom za 3,7 milijona evrov odkupil del objekta Baragovo semenišče, v katerem deluje študentski dom Akademski kolegij. Tako bodo ohranili približno 200 študentskih postelj. Načrtujejo celovito obnovo objekta, ki bo potekala v sodelovanju z MOL po potrditvi OPPN. Na Primorskem pa so konec leta za 6,1 milijona evrov kupili obnovljeni objekt Barka 2, ki ima približno 120 ležišč.

Ob predvidenih zvišanjih cen v javnih študentskih domovih za 20 odstotkov je minister Igor Papič napovedal dvig subvencij tudi za javne študentske domove. FOTO: Črt Piksi/Delo

V Ljubljani je poleg tega predvidena gradnja študentskih domov na še treh lokacijah. Na območju Roške ceste načrtujejo novogradnjo študentskega doma v dveh stolpičih s približno 380 ležišči. Na OPPN čakajo že pet let in upajo, da bo letos vendarle potrjen; tu je predvidena Akademija za likovno umetnost in oblikovanje. Druga lokacija je Brinje, za Bežigradom na Dunajski, poleg mednarodnega centra ICPE, kjer bi lahko takoj začeli graditi, na voljo pa bo približno 700 postelj. O gradnji študentskega doma se pogovarjajo z Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU), državnim podjetjem, ki bi dalo zgrajeni dom v najem ministrstvu oziroma Študentskemu domu Ljubljana.

Tretja mogoča lokacija za študentski dom pa je na območju sedanje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani na Gerbičevi, ki bo dobila nove prostore in bi nato na mestu stare fakultete lahko zrasel študentski dom. MVZI je v preteklem letu za investicije v študentske domove v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem namenil 10,5 milijona evrov, leta 2023 pa 9,5 milijona evrov, je še povedal minister.