Razrešeni Jure Gašparič o ključnem kapitalu, ki ga premore država

Državni sekretar Jure Gašparič se je izpostavil, potem ko vlada ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v visokošolske programe in je premier Janez Janša s prstom pokazal na izobraževalno ministrstvo, ki ga vodi Simona Kustec. »Vse gradivo smo pripravili in predali pravočasno, tako kot v preteklih letih, že pred dvema tednoma smo ga tudi poslali v medresorsko usklajevanje,« je za Dnevnik med drugim dejal Gašparič in nadaljeval, da je v teh negotovih časih ključna predvidljivost sistema. Neodgovorno pa da bi bilo, če ta ne bo objavljen 1. februarja. Če se to ne bo zgodilo, bo po njegovih besedah odgovoren tisti, ki tega ne bo objavil. »Hkrati pa vsi, ki resno upravljamo državo, vemo, da nimamo podatkov o tem, kakšne bodo potrebe na trgu dela čez pet let,« je še dejal.

Njegovo razrešitev je po naših podatkih predlagala Simona Kustec oziroma izobraževalno ministrstvo, a naj bi se to po besedah naših sogovornikov zgodilo na zahtevo predsednika vlade. Na mestu državnega sekretarja ga bo nadomestil doktor fizikalnih znanosti in dosedanji dekan Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru Mitja Slavinec.

Jure Gašparič se je ob svoji razrešitvi odzval z izjavo, da je neodvisna, liberalna in odlična znanost ob močnih javnih univerzah tisti temelj države in družbe, ki lahko omogoči njen napredek in blaginjo. »Prav zato sem si v teh desetih mesecih kot državni sekretar na MIZŠ v prvi vrsti prizadeval za krepitev slovenskega znanstveno-raziskovalnega potenciala ter za kakovost ter avtonomijo visokega šolstva. Slovenija ne bo postala družba znanja oz. družba 5.0 in ne bo izboljšala svojega položaja na evropskem inovacijskem indeksu, pa tudi med najrazvitejše države sveta se ne bo prebila, če ne bo zagotovila ustreznih pogojev za avtonomni razvoj svojih lastnih inštitutov in univerz,« je še zapisal.

Ta trenutek naša država po njegovo potrebuje tudi nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZRID), predvsem pa potrebujejo naši zavodi stabilen in predvidljiv sistem ter avtonomijo za nemoteno raziskovalno in pedagoško delo. Prepričan je, da lahko le odgovorna in resna politika na področju znanosti in visokega šolstva prioritetno poskrbi in dolgotrajno skrbi za zagotovitev pogojev za njun nemoten razvoj. »Vedno in izključno v dialogu,« je še poudaril.

Na ministrstvu so se po njegovih besedah ves čas z vsemi deležniki (univerzami, inštituti, predstavniki sindikatov na področju znanosti ter visokega šolstva) redno usklajevali in samo usklajene, s konsenzom vseh sprejete odločitve smo predlagali vladi. Vsaj tako je bilo na resorju visokega šolstva in raziskovanja, za katera je kot državni sekretar odgovarjal.

»Odziv vlade je večkrat, predvsem pa v preteklih dnevih ob zapletu potrjevanja razpisa za vpis na univerze, pokazal na velike konceptualne razlike med razmišljanjem aktualne vlade ter delovanjem inštitutov, univerz ter delom MIZŠ, v katerega sodim tudi sam. Zaradi konceptualnih in strokovnih razhajanj sem bil naposled tudi razrešen.

Želim si, da bi skrb za znanstveno-raziskovalni in visokošolski sistem ter integriteta dela MIZŠ lahko ponudila merilo, po katerem bi presojali delo katerekoli vlade. Ustvarjanje in kvalitetno podajanje znanja, temelječe na javnem sistemu inštitutov in univerz, je ključni kapital, ki ga premore ta država. In vanj se za razliko od nenehnih političnih in družbenih onemogočanj zagotovo splača vlagati,« je še zapisal.