Na večini področij prosti tek, o reformah ne duha ne sluha

Ljubljana – Prve korake vlade je zaznamovalo izpolnjevanje domače naloge, ki jim jo je na mizi pustila Cerarjeva vlada: obljube javnemu sektorju o povišicah. Več je namenila tudi socialni varnosti zaposlenih, nikakor pa ji ni uspelo narediti preboja pri nakopičeni problematiki v zdravstvu ter kadrovski podhranjenosti policije in vojske.


 

Zdravstvo

Družinski zdravniki so množično zagrozili z odpovedmi, zato je bil na ministrstvu za zdravje najprej sprejet aneks 1, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov postavlja pri 1895 glavarinskih količnikih. Temu je z aneksom 2 sledil še dogovor o nagrajevanju preobremenjenega kadra, a se zdaj, ko bi morale biti izplačane prve nagrade, že zatika pri tem, kako jih izplačati.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je maja, mesec in pol po prevzemu položaja, dal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah in aktivnostih v zdravstveni negi. Ta je prinesel toliko organizacijskih preglavic, da je pred kratkim že napovedal spremembe.

Zaradi vodenja čakalnih seznamov je nastal kratek stik med ministrstvom in nacionalnim inštitutom za javno zdravje, a so se strasti po zamenjavi tamkajšnjih članov sveta zavoda pomirile. Po načrtih ne poteka niti sanacija bolnišnic, še posebej problematičen ostaja ljubljanski klinični center. V obdobju januar–junij so bolnišnice v sanaciji dosegle skoraj 14 milijonov evrov skupnega finančnega učinka, kar predstavlja 32 odstotkov za leto 2019 predvidenega finančnega učinka.
 

Sociala

Ena prvih potez vlade je bila, da denarne socialne pomoči, za katere je bilo predvideno, da se januarja znižajo, obdržijo na enaki ravni, kot je bila 2018, z revalorizacijami pa so se zneski še nekoliko dvignili. Za to je ministrstvo za delo namenilo 89 milijonov evrov več, kot so načrtovali, število upravičencev pa vztrajno raste, zdaj jih je okoli 90.000, kljub temu, da brezposelnost pada.

Po več letih od konca krize so oktobra končno odmrznili ukrepe s področja družinske politike, ki so veljali še iz časov zloglasnega Zujfa: med drugim znaša porodniška spet 100 odstotkov plače, dvignil se je cenzus za štipendije, ki je zdaj 668 evrov, zato ima državno štipendijo okoli 8000 dijakov več, dodatek za veliko družino dobijo vsi z vsaj tremi otroki. Okoli 70.000 zaposlenih se je januarja razveselilo za 29 evrov višje minimalne plače, ki zdaj znaša 667 evrov neto.
 

Javni sektor

Še preden se je lani nova ekipa dobro usedla, so že na vladna vrata potrkali sindikati javnega sektorja in zahtevali izpolnitev obljub, ki so jih dobili v prejšnjem mandatu. Dogovor, ki so ga sklenili z vlado, je vreden 306 milijonov evrov, razporejenih na tri leta, z njim pa so pridobili praktično vsi uslužbenci, ki jih je okoli 170.000. Zaposleni do 26. plačnega razreda in nekatere izjeme nad 26. razredom so bili januarja letos deležni štiriodstotnega zvišanja plače.

Večini uslužbencem nad 26. plačnim razredom se bodo plače povišale za osem odstotkov. Tisti, ki delajo na delovnih mestih, kjer so zahtevani magisterij, doktorat in specializacija, pa bodo v treh letih skupaj napredovali za tri razrede. Finančni učinek povišanja dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo ter za deljeni delovni čas, kar je začelo veljati septembra, bo predvidoma 16,5 milijona evrov.

Dodatni dvig plač za nekatere medicinske sestre in diplomirane babice ter za razrednike bo stal 14 milijonov evrov, širitev kariernega razpona za nazive v šolstvu, kulturi in sociali pa 24 milijonov evrov. Pred vlado in sindikati pa so še pogajanja o spremembah plačnega sistema in o povračilu stroškov za prevoz.
 

Policija in pravosodje

Delo varnostnih služb so zaznamovale predvsem ilegalne migracije, kar je pomenilo povečani obseg dela za policiste, veliko ob meji živečih ljudi pa se je zaradi nezaupanja v represivne organe organiziralo v vaške straže. (Ne)obvladovanje migrantskih tokov pa je bila večkrat tudi osrednja politična tema.

Vlada je ravno pred dnevi za varovanje državne meje policiji namenila dodatnih pet milijonov evrov (od skupno obljubljenih 15), kar je po nekajmesečnem zatišju spet zanetilo iskro med sindikalisti in notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem. Sicer pa so se predstavniki vlade in obeh policijskih sindikatov konec minulega leta podpisali za sporazum, ki policistom prinaša boljši status, s čimer se je zaključila nekajmesečna stavka.

Odmeval je spektakularni pobeg dveh pripornikov iz koprskega zapora, ki je nekaj časa v ospredje postavil pomanjkanje pravosodnih policistov v zaporih. Po odpovedi najemne pogodbe prostorov, kjer dela gospodarski oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča, je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič seznanil premiera, da razpršenost sodišč po različnih lokacijah pomeni izjemno obremenitev sodišč in proračuna, saj država na leto za najemnine prostorov nameni skoraj štiri milijone evrov.
 

Vojska

Da se obrambnemu sistemu v državi ne obeta veliko dobrega, so poznavalci zaslutili že takrat, ko se je na položaj ministra za obrambo vrnil Karl Erjavec. Da se pesimisti v svoji črnogledosti ne motijo, pa je postalo jasno, ko je Šarčeva koalicija sklenila sporazum z Levico. Znano je namreč, da ta ostro nasprotuje vlaganjem v nakupe vojaške opreme, ki je potrebna za opremljanje dveh bataljonskih bojnih skupin, kar je zaveza Slovenije zavezništvu Nato.

Če je Erjavec na začetku mandata zablestel z imenovanjem generalmajorke Alenke Ermenc (na fotografiji) na položaj načelnice generalštaba, kot prve ženske na tem položaju med vsemi evropskimi vojskami, se je pokazalo, da zgolj s to potezo dolgoletna kriza vodenja ne bo odpravljena.

Razprtije na vrhu vojske po razrešitvi Mihe Škerbinca s položaja poveljnika poveljstva sil so sicer za krajši čas v ozadje potisnile številne težave, s katerimi se ubada vojska, vendar pa so dodatno prispevale k zmanjševanju njenega ugleda in še bolj otežile boj s kronično kadrovsko sušo.
 

Zunanja politika

Na evropskem prizorišču nas je najbolj zaznamovala izbira kandidata za slovenskega komisarja in njegov resor – krizno upravljanje. Obstoj Slovenije v najbolj povezanem delu Unije je za vlado ključna zunanjepolitična prioriteta. Koalicija doslej ni storila veliko za to, da bi ji ga povrnila. Ravno tako ni kazala velikega zanimanja za zunanjo politiko.

Zunanjepolitične zgodbe vlade niso postavile pred prevelike preizkušnje, dominirali so predvsem odnosi s sosedami. Sodno reševanje arbitražnega spora s Hrvaško je privedlo do tega, da državi med seboj komunicirata samo še takrat, ko nimata druge izbire. Odnose z Italijo in Madžarsko so po drugi strani zaznamovale predvsem sporne izjave in dejanja, povezana z zgodovino.

Država je v teh in drugih primerih zamudila priložnost, da bi načela slovenske zunanje politike bolje udejanjila v praksi. Na globalnem prizorišču sta vlada in zunanje ministrstvo naredila opaznejše korake k utrjevanju odnosov z ZDA, a želja po bližini z Rusijo je ostala močna, kar je potrdil tudi obisk premiera v Moskvi.
 

Šolstvo

Dobršen del leta so zaznamovale polemike o financiranju zasebnega osnovnega šolstva, katerega izenačitev z javnim je leta 2014 zahtevalo ustavno sodišče. Tudi minister Jernej Pikalo ni uspel s svojim predlogom, da bi država v celoti plačevala obvezni del programa, za razširjenega – od podaljšanega bivanja do dopolnilnega pouka – pa nič. Po vnovičnem glasovanju v državnem zboru, ki je bilo po vetu državnega sveta, ni prejel potrebnih 46 glasov, v SAB so nakazovali možnost zbiranja podpisov za referendum o tem vprašanju.

Razprave so zaznamovali tudi protesti staršev, ki imajo otroke bodisi v zasebnih šolah bodisi v zasebnih vrtcih, saj je minister v javno razpravo dal zakon, po katerem občine ne bi več bile obvezane plačevati 85 odstotkov sredstev za delovanje zasebnih vrtcev. S tem želijo na ministrstvu preprečiti dvojno financiranje, saj morajo občine plačevati tako nezasedena mesta v javnih vrtcih kot tudi zapolnjena v zasebnih.

Predlog podrobneje ureja tudi delo varuhov predšolskih otrok na domu, ki odgovarja na pomanjkljivosti, na katere je lani opozorila zadeva Kengurujčki. Pod streho mu je uspelo spraviti dva srednješolska zakona, po katerih si polnoletni dijaki ne morejo več sami opravičevati odsotnosti, starši pa se bodo lahko seznanili z njihovimi ocenami. Ob tem so letos uvedli financiranje nakupa gradiv za drugošolce.
 

Kultura

Premier je sprejel odstop ministra Dejana Prešička, vendar ni mogel spregledati njegovih dosežkov, od tega, da je bil prvi, ki mu je po 2012 uspelo iztržiti višji proračun za kulturo, pohvalil se je tudi z večjo uspešnostjo črpanja evropskih sredstev in tem, da mu je uspelo optimizirati porabo javnega denarja.

Stranka SD je novega ministra našla v Zoranu Pozniču, direktorju zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje. Premier je oznanil, da od njega pričakuje veliko: zakon o kulturnem evru oziroma zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki ga mnogi čakajo že več kot pet let, novi nacionalni program za kulturo. Priprave na vse troje so v različnih fazah, a še ne pred zakonodajalci, kulturi se obeta tudi malce višji proračun, a ne bo šel za programe, ampak za plače v javnih zavodih.

Na ministrstvu pa so v javno razpravo čez poletje poslali predlog zakona o medijih, nad katerim ni bilo velikega navdušenja, medtem ko na ministrstvu ni navdušenja nad povišanjem RTV-prispevka, ki ga zaradi povišanja plač v javnem sektorju zahteva ta javni zavod.
 

Okolje

Težave z odpadki se še naprej vlečejo, ministrstvo je le odpravilo odločbo inšpektorata, ki je zaprla Kemis. Druge večje tegobe ministrstva pa segajo v druge resorje. Med njimi so zveri, ki bi jih kmetje zaprli, promet, ki edini še naprej povečuje emisije, in energetika, ki mora postati nizkoogljična, a je umeščanje v prostor zelo težavno.
 

Kmetijstvo

Leto je minilo zlasti v znamenju pogajanj s kmeti po sodni ustavitvi odstrela medvedov. S sprejetjem zakona o odstrelu medvedov in volkov sta jih kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in okoljski minister Simon Zajc začasno pomirila, ustregla sta jim še z napovedjo ustanovitve skupine, ki bo dorekla, kolikšno je »optimalno« število teh zveri in kje so lahko. A stroka opozarja, da sta obe rešitvi slabi in da so jih povsem izključili iz pogovorov.

Drugi dokumenti s področja kmetijstva še niso potrjeni. V fazi usklajevanja je resolucija o razvoja kmetijstva po letu 2021, pripravlja se strateški načrt za uresničevanje njenih ciljev, ki bo določil sistem porazdelitve kmetijskih subvencij. S predlogom prenove zemljiške politike, ki omejuje zakup državnih zemljišč na 100 hektarov, je ministrica razburila velike kmete in kmetijska podjetja. Ustanovljen je bil direktorat za hrano in ribištvo, kjer so še brez rezultatov. Nastaja nova strategija razvoja prašičereje, po več letih je stekla nacionalna kampanja za promocijo ekoloških živil.