Na Osankarici o pogumu borcev in sovražnem govoru

Slovenska Bistrica, Osankarica – Pod mogočnimi drevesi na nekdanjem morišču pri Treh žebljih na Osankarici je danes potekala spominska slovesnost za 69 bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so v neenakopravnem boju z nemškim okupatorjem 8. januarju pred 76 leti izgubili svoja življenja. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora (DZ) Dejan Židan.  

V tišini se je več kakor 1500 ljudi iz Osankarice peš odpravilo k zadnjemu dejanju legendarnih borcev, ki so s svojo krvjo zakoličili svobodo bodočim rodovom in svetu pokazali in dokazali, da tu živi številčno majhen, a ponosen narod.

O nemoralnosti in socialni (ne)pravičnosti

V tem hladnem smrekovem gozdu v osrčju Pohorja se je zdelo, da tudi drevesa molčijo. Naokrog stojijo kvadri, kenotafi z imeni padlih bork in borcev. Na enem je napisano ime Iztok, pohorski kralj.



Na drugem Vanček, ki je imel le 12 let, ko je moral umreti. Skupina 69 partizanov se je takrat, kljub očitni sovražnikovi premoči, uprla dva tisoč vojakom nacistične vojske. V tej skupini so bili tudi trije mladoletni otroci pohorske legende Alfonza Šarha, za katerega je v pisni dokumentaciji takratnih okupatorjev zapisano, da se je boril kakor lev. Njegov najmlajši sin pa je že po končani bitki z drevesa zadel nemškega stotnika v vrat.



»Ta dogodek na Pohorju mi ogromno pomeni, saj govori o pogumu Slovencev, ki so se znali brez ukaza zbrati in oditi v boj za boljši jutri,« je za spletno Delo povedal današnji obiskovalec spominske slovesnosti Branko Murko iz Dvorjan v občini Duplek. V današnji družbi pa ga najbolj moti nemoralnost, ki je kot rakasto tkivo navzoča v vseh porah družbenega in političnega življenja. 



Pohodnik Tone Nahtigal iz Ruš, se vsako leto udeleži slovesnosti in tako pokloni borcem pri Treh žebljih tudi zato, da ta pogumen boj ne zaide v pozabo. Z današnjim časom, ki ga živimo, pa ni najbolj zadovoljen, saj si je drugače predstavljal samostojno državo. Predvsem manjka socialne pravičnosti, zaradi česar se je treba še naprej boriti in to za nekaj, kar je sicer bilo v preteklosti že pridobljeno. »In to me najbolj moti,« je poudaril Nahtigal. 

Židana skrbijo dogodki v Evropi

»Zadnja bitka Pohorskega bataljona, ki je trajala dve uri in pol, je bila krvavo izgubljena, a Slovencem je dala moralni kapital neverjetnih razsežnosti. Raje so izbrali smrt kot suženjstvo. Osvobodilnega gibanja na Štajerskem okupator ni uspel uničiti,« je množici zbranim vseh generacij med drugim povedal slavnostni govornik Židan.



Spregovoril je tudi o današnjih časih, ko so se argumenti porazgubili in umaknili, in ko se je pod krinko svobode govora razširil sovražni govor. »Nedavni nemiri v več evropskih mestih mi vzbujajo zaskrbljenost in kažejo negotovost ljudi, ki nimajo več upanja v ekonomsko varno prihodnost. Razočaranje in strah posameznikov, ki se počutijo ogroženi s strani dejavnikov, na katere sami pogosto nimajo vpliva, ljudi navdaja z obupom. Ljudje, ki so v stiskah, zlasti tisti, ki imajo občutek, da nimajo več kaj izgubiti, so lahek plen sovražnega govora in populističnih retorik gibanj, ki ustvarjajo nevarne delitve med nami.



Zgodovina pa je polna dokazov, kako se iz majhnih nestrpnosti razvije sovraštvo, ki se konča v trpljenju,« je prepričan Židan, ki se je zavzel, da vrednote ne smejo iti v pozabo, saj so jih s svojimi življenji priborili slovenski partizani. Govornik je poudaril, da se vsak dan znova trudi reševati zahtevna vprašanja, ki so realnost našega časa in s ciljem večje blaginje vseh državljanov, ter da se bori »proti vsemu in vsakemu, ki želi ogroziti temeljne svoboščine, na katerih je bila zgrajena naša širša domovina Evropska skupnost«. Govor je sklenil s pozdravom Smrt fašizmu, svoboda narodu.