Mramor se namerava pritožiti na obtožnico

Nekdanjemu dekanu Ekonomske fakultete v Ljubljani Dušanu Mramorju in sedanji dekanji Metki Tekavčič v sodni preiskavi ni uspelo ovreči sumov kaznivih dejanj pri izplačevanju spornih dodatkov k plačam. Na specializiranem državnem tožilstvu so v torek za siol.net potrdili, da so vložili obtožnico proti štirim uslužbencem fakultete.

Po podatkih portala so storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja osumljeni Tekavčičeva, Mramor, sedanja prodekanja Polona Domadenik in nekdanja prodekanja Mojca Indihar Štemberger. Zaradi očitanih dejanj jim grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let.

Preiskovalci so ugotovili, da so osumljenci omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju, navaja portal.



Na ekonomski fakulteti postopka, ki še traja, za STA niso želeli komentirati. Zapisali so le, da je Ekonomska fakulteta januarja 2016 prenehala izplačevati sporni dodatek, prav tako da je v celoti izvršila odločbo inšpektorata za javni sektor ter uredila način in postopke vračanja neupravičeno izplačanih dodatkov.

Kot so navedli, sta ekonomska fakulteta in Univerza v Ljubljani državne organe že večkrat pozvali k urejanju izplačila dodatka za stalno pripravljenost na ravni celotnega javnega sektorja, kjer dodatke za stalno pripravljenost še vedno prejema približno 17.000 javnih uslužbencev.

Dušan Mramor je v odzivu za STA opozoril, da obtožnica še ni pravnomočna, saj se namerava nanjo pritožiti. Trdi sicer, da sta za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost tudi na Ekonomski fakulteti obstajala pravna in vsebinska podlaga, ki pa da jo zdaj državno tožilstvo razlaga napačno. »Obtožnica ne samo, da zavajajoče in nepravilno navaja pravne norme in zavajajoče povzema vsebino sodne prakse, ampak ne upošteva niti enega od pričanj več kot 70 prič, zaslišanih v preiskovalnem postopku. Pa so priče jasno izpovedale, da brez stalne pripravljenosti ne bi mogle pravočasno opraviti potrebnega dela in fakulteta ne bi dosegla cilja uvrstitve med najboljše na svetu,« je zapisal. Obtožnica po njegovem tudi ne upošteva materialnih dokazov, da je bila stalna pripravljenost izvedena.

Opozoril je še, da je ministrstvo za javno upravo preko inšpektorata za javni sektor postopke zoper fakultete sprožilo, »čeprav ob enaki pravni podlagi dodatek za stalno pripravljenost izplačujejo tudi svojim zaposlenim«.



Odzvala se je tudi Metka Tekavčič, ki je za STA zapisala, da se bo na navedbe v obtožnici odzvala v okviru uradnih postopkov, da pa sicer soglaša z navedbami Mramorja. Zapisala je še, da je bil dodatek za stalno pripravljenost v javni sektor uveden leta 2008 in je bil v času, ko je prevzela vodenje fakultete, v veljavi že pet let.

Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Skupaj so od leta 2012 do 2014 izplačale malo manj kot 781.000 evrov bruto dodatka.

Nadzor je nepravilnosti ugotovil na ekonomski fakulteti, fakulteti za družbene vede, fakulteti za elektrotehniko, fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, fakulteti za matematiko in fiziko, fakulteti za računalništvo in informatiko, fakulteti za socialno delo, fakulteti za šport ter filozofski fakulteti.

Fakultetam je inšpektorat naložil popravljalne ukrepe, v okviru katerih so z zaposlenimi sklenile dogovore o vračilu denarja v višini malo več kot 443.000 evrov. Nekateri so dodatek vrnili v celoti po pritisku javnosti – na primer Mramor in nekdanja prodekanja, nato pa ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič –, drugi ne. Zakon določa, da morajo zaposleni dodatke vrniti le za zadnjih deset mesecev, ko so jih prejemali.