Mnogi župani, žal, ne prepoznajo ponujene roke

»Upokojenci nismo samo socialni in zdravstveni problem, pač pa lahko marsikaj prispevamo k razvoju mest, občin in družbe v celoti. Svete za starejše v mestnih in drugih občinah ter mestih razumemo kot pomoč županom pri oblikovanju politik in ukrepov, ki so pomembni za življenje starejših,« pravi  Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS).

​
Kaj pričakujete od sveta za starejše v MOM?

Tako kot v drugih občinah in mestih je tudi v Mariboru kar nekaj institucij, nevladnih in dobrodelnih organizacij, posameznih strokovnjakov, ki se ukvarjajo problemi, ki pestijo starejše. Velikokrat ena organizacija ne ve za drugo. Svet za starejše naj bi povezoval vse deležnike, njihove predloge in pobude pa strnil v predloge, ki jih lahko rešujejo župan in organi mesta. Res smo veseli, da je župan Saša Arsenovič hitro prepoznal dodano vrednost v svetu za starejše in sprejel odločitev o njegovi ustanovitvi.

Katere probleme bo treba obravnavati že takoj na začetku v MOM in katere na splošno, za vso Slovenijo?

V trenutnih razmerah je kar nekaj aktualnih vprašanj. Predvsem pa bo treba pridobiti pregled, celovito analizo razmer, v katerih živijo starejši, kar bo ena od podlag za določanje prednostnih nalog sveta. Opozarjali smo že na revščino starejših, na dostopnost do osnovnega zdravstvenega varstva, ni dovolj družinskih zdravnikov. Že več mariborskih županov je obljubljalo gradnjo nove zdravstvene postaje Tezno, pa se ta obljuba iz leta v leto prenaša. Bivalne razmere starejših, na primer invalidov v večetažnih zgradbah brez dvigala, v Mariboru so tudi eden od vzrokov, da je vse več potreb po dodatnih posteljah v domovih za starejše.

Koliko podobnih svetov za starejše že deluje po Sloveniji?

Po naših informacijah je ljubljanski župan Zoran Janković že leta 2006 ustanovil kot svoj posvetovalni organ svet za vprašanja starejših občanov, da bi lahko strokovno spremljal življenjske razmere in potrebe starejših ter pripravljal predloge za izboljšanje njihovega položaja v MOL. V Ljubljani deluje več medgeneracijskih centrov, kjer to delo prizadevno usklajuje mestni svetnik Marjan Sedmak. Območni odbor SUS bo v Ljubljani s svojimi predlogi in pobudami obogatil delo sveta. V Tržiču od maja lani deluje sosvet starejših kot posvetovalni organ, ki bo omogočil bolj dosledno izpolnjevanje realnih potreb starejših pri premagovanju izzivov, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. V Kočevju so sprejeli strategijo starosti prijazne usmeritve in aktivnosti do leta 2024, v kateri so določene naloge posameznih organov in organizacij v občini. Na Ptuju je organiziran sosvet za starejše, katerega članica je tudi predsednica IO SUS Ptuj Danica Novak. Območni odbor SUS Pomurje navezuje stike z deležniki, ki se ukvarjajo z vprašanji starejših, in pridobiva somišljenike za ustanovitev sveta za starejše.

Ali so občinske oblasti takšnemu sodelovanju naklonjene?

Žal ponekod v naših predlogih za ustanovitev sveta za starejše ne prepoznajo ponujene roke županom in županjam, da bi skupaj naredili mesta in občine prijaznejše do starejšim, da bi izkoristili njihovo znanje, izkušnje in pripravljenost za sodelovanje. Žal vidijo v tem le nekoga, ki bo težil, ustvarjal probleme. Menijo, da z organizacijami, ki se ukvarjajo s socialnimi problemi, rešujejo vse.