Mladostno tridnevno potapljanje v umetnost

Kulturni dnevi v šolah običajno­ ne omogočijo dovolj časa za pravi okus umetnosti. Tako so v zavodu Bunker zasnovali šolo v kulturi, tridnevni program v Ljubljani ali Mariboru. Učenci se tam ne učijo le o umetnosti, ampak jo tudi doživijo in sami ustvarjajo. V Bunkerju si želijo, da bi bila šola v kulturi nacio­nalno sprejeta, da bi se vanjo vključile vse šole in umetniške organizacije. Glede na povpraševanje si tega želijo tudi šole, glede na odziv otrok ta teden pa bi bila to izjemna izkušnja tudi za vse učence.

Zavod Bunker se s kulturno-umet­nostno vzgojo ukvarja že 20 let, odkar so z II. gimnazijo Maribor prvič pripravili festival Drugajanje. Že leta za osnovne šole pripravljajo tudi kulturne dneve, tandemske ure, pri katerih učitelj in umetnik skupaj vodita uro, sodelujejo tudi pri gledaliških klubih, ki so v osnovnih šolah obvezni izbirni predmet. Pri vseh aktivnostih so ugotovili, da dan prehitro mine. Tako se je rodila ideja o šoli v kulturi, je povedala direktorica zavoda Bunker Alma R. Selimović. »Narejena je po modelu šole v naravi, le da so pri šoli v kulturi otroci namesto v naravo potopljeni v urbano okolje in se intenzivno ukvarjajo z umetnostjo.«

Velik poudarek je na doživljanju umetnosti, pravi Alma R. Selimović. FOTO: Nada Žgank

Gre za tridnevni program, otroci dvakrat prespijo kar v prostorih kakšne umetniške organizacije. Gverilsko in tudi malo romantično. Najprej imaš delavnice na odru, zvečer se prestaviš na tribuno ter zaviješ v svojo spalno vrečo. Ta teden so bili v Stari elektrarni, gostovali so že na Vodnikovi domačiji, v Lutkovnem gledališču, Trubarjevi hiši literature, ­Pionirskem domu … Alma R. Selimović je povedala, da skušajo pri šoli v kulturi zajeti vse tri cilje kulturno-umetnostne vzgoje: da se naučijo nekaj o umetnosti, da jo doživijo in da jo sami ustvarjajo. »Velik pou­darek je na doživljanju umetnosti. Ogledajo si profesionalne predstave, koncerte, filme, gredo v galerije, muzeje, gledajo, kar takrat, ko so tu, ponujajo umetniške organizacije v mestu. Zelo je pomembno, da nimajo izkušnje, ki je lastna šolski, da gresta dva avtobusa otrok na predstavo ob 10. uri, ampak da gredo na običajno večerno predstavo, da imajo celostno izkušnjo. Ker doživetje umetniškega dela je tudi del ­konteksta.«

Nekaj novega

Učenci Osnovne šole Videm pri Ptuju že štiri leta obiskujejo šolo v kulturi. Njihovega učitelja likovne umetnosti Marka Kunčnika so v Bunkerju prepričali z izobraževanji za učitelje. »Tam ugotoviš, da bi bilo to morda za učence zelo zanimivo. Nismo namreč iz mesta in ta umetnost nam je manj dostopna. Je pa pomembno, da otroci odkrijejo nekaj novega, mogoče tudi kakšne potenciale, za katere sploh ne vedo, da jih imajo. Take izkušnje lahko dobiš le, ko greš malo ven. Sploh Ljubljana nudi vse na tem področju.«

Delavnice šole v kulturi v Stari elektrarni, kjer ostanejo učenci tudi ponoči in spijo na tribuni v spalni vreči. FOTO: Marko Kunčnik

V tem šolskem letu so že jeseni odpeljali eno skupino v šolo v kulturi, ta teden pa so tridnevno srečevanje z umetnostjo namenili izbrancem, ki so izstopali. Med njimi je bila tudi sedmošolka Evelin Kolednik. »Bila sem vesela in ponosna, da sem bila izbrana med vsemi učenci šole. Je nova izkušnja, zanimivo je bilo, ko smo šli v muzej lutk. Danes smo spoznali gledališke scene in jih na različne načine upodabljali. Zagotovo bom zdaj gledališče gledala drugače, saj sem spoznala veliko novega, česar gledalci ne vidimo oziroma se sploh ne zavedamo.« Navdušen je bil tudi šestošolec Luka Klinc. »Učimo se tudi improvizirati v gledališču. Do zdaj mi je bilo najbolj všeč, da smo posneli komedije ali pisali scenarij. Z veseljem sem prišel sem, ker je to nova izkušnja.«

Delo z umetniki

V tokratni šoli v kulturi je delavnice vodila režiserka Lea Kukovičič, ki z Bunkerjem že dalj časa sodeluje. Bila je tudi njihova rezidenčna umetnica na Osnovni šoli Prežihovega Voranca, kjer je naredila gledališki studio, galerijo v kleti, z dramaturginjama in gledališkima teoretičarkama Zalo Dobovšek in Niko Arhar pa je prenovila metode predmeta gledališki klub. Ob tem je nastal komplet Brez drame!: priročnik o gledališču za gledališke klube in pripadajoč set 42 kart, na katerih so različne naloge, izzivi, ki jih učenci opravljajo. Karte so preizkušali ta teden.

Ključno je, da si učenci naloge sami izberejo, pravi Lea Kukovičič. FOTO: Nada Žgank

Lea Kukovičič je dejala, da je ključno, da si naloge učenci sami izberejo. Tako so si izbrali tri predmete, s katerimi so morali v petih minutah pripraviti enominutni prizor, je opisala. »Nekdo se je ukvarjal z dražbo, nekateri z nemočjo, nekdo je pripravil lutkovno predstavo. Zelo je zanimivo, ker ne poznajo gledališča, kot ga poznamo mi, ki vemo, kakšno 'mora' biti. Imajo pa domišljijo, kakšno bi lahko bilo. Treba jim je pustiti, da domišljija ni ukalupljena, ampak da prosto po svojih zanimanjih ustvarjajo.« Dodala je, da je šola v kulturi, pri kateri je že večkrat sodelovala, pomembna tako kot šola v naravi. »Gledališka in vizualna umetnost sta prehitri za šolo. Šole v kulturi pa omogočajo, da so učitelji in učenci v toku s tem, kar se v umetnosti dogaja zdaj.«

Alma R. Selimović si želi, da bi bila šola v kulturi sprejeta na nacionalni ravni za vse otroke, vse šole in umetniške organizacije, saj bi se tako učenci lahko seznanili z različnimi umetnostnimi žanri, od uprizoritvenih umetnosti, ki jim več pozornosti namenijo v Bunkerju, do muzealstva, vizualnih umetnosti, filma, glasbe, stripa, sodobnega plesa … Dodala je, da se z ministrstvoma za izobraževanje in kulturo pogovarjajo. »Mlini sicer meljejo počasi, ampak sem optimistična, ker smo izvedli že toliko šol v kulturi in vsi piloti kažejo, da gre za kakovostno vsebino. Obstaja interes pri odločevalcih, tudi umetniških organizacijah, predvsem pa je ogromen interes šol. Verjamem, da bo to nekoč stalnica v šolah, samo ne smemo izgubiti potrpljenja ali zagona.«