Minister Podgoršek: Predlog je zelo ambiciozen, morda celo preveč

Ministrstvo za kmetijstvo je v javno razpravo dalo predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027. Dokument po zagotovilih ministrstva prinaša predloge intervencij za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in podeželja. »Menim, da je zelo ambiciozen, morda celo preveč. Je pa še vedno predlog, ne končna verzija,« je ob predstavitvi dokumenta dejal kmetijski minister Jože Podgoršek.

Poudarek je na investicijskih podporah za povečanje prilagodljivosti na podnebne spremembe, krizne razmere, povečanje konkurenčnost kmetij in živilsko-predelovalnega sektorja, je izpostavil Podgoršek. V ta namen je ministrstvo predlagalo premeščanje dela sredstev (gre za 150 milijonov evrov) iz prvega v drugi steber SKP.

Osnovna izhodišča za pripravo strateškega načrta SKP so politični kompromis o reformnem svežnju SKP, ki so ga kmetijski ministri EU potrdili prejšnji teden, izhodišča Sloveniji s strani evropske komisije ter analiza SWOT, usklajevanje z deležniki v okviru preko 70 delavnic, ki so potekale od leta 2018, in razmišljanja na kmetijskem ministrstvu o prihodnosti kmetijstva, je pojasnil Podgoršek.

Bistvena sprememba novega programskega obdobja v primerjavi s prejšnjim je, da bo evropska komisija države članice spremljala pri izvajanju nacionalnih strateških načrtov in doseganju ciljev. Zato je po besedah Podgorška pomembno pripraviti takšne intervencije, da bomo postavljene cilje dosegli. »Slovenija je med državami, ki imajo največji delež sredstev iz tega programskega obdobja že dodeljenih, po drugi strani pa je precej kritik, da nekateri ukrepi niso dosegli cilja. V prihodnjem programskem obdobju to ne bo mogoče. Vsak ukrep bo moral slediti cilju in ga dosegati.«


 

Ozelenitev neposrednih plačil 

Ena od novosti novega programskega obdobja je ozelenitev prvega stebra SKP, ki ga predstavljajo neposredna plačila. T. i. zelena arhitektura naj bi zagotavljala, da bo kmetijstvo bolj trajnostno upravljalo naravne vire. Države bodo morale 25 odstotkov neposrednih plačil nameniti za ukrepe za podnebje in okolje. Kvota je za države obvezna, za kmetijska gospodarstva pa prostovoljna. Slovenski predlog strateškega načrta SKP kot pogoj za prejem sredstev iz prvega stebra predvideva upoštevanje osnovnih standardov za podnebje in okolje, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali.

V drugem stebru (program razvoja podeželja) pa bodo države morale nameniti 35 odstotkov denarja za okoljske vsebine, med katere se bodo šteli tudi ukrepi za dobrobit živali, kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki, kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi in drugi ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. Po podatkih evropske komisije je Slovenija že v tem programskem obdobju zelo ambiciozna in za te vsebine namenja blizu 50 odstotkov sredstev, je dejal Podgoršek. Dodal je, da bo omogočena tudi fleksibilnost. »Če bomo bolj ambiciozni v drugem stebru, lahko v prvem zmanjšamo sredstva za zeleno arhitekturo.«
 

18 odstotkov ekoloških površin do leta 2027

Za ekološko kmetijstvo predlog strateškega načrta SKP predvideva cilj 18 odstotkov ekoloških površin do leta 2027, kar je manj ambiciozno kot predvideva evropska komisija v strategiji Od kmetije do vilic (25 odstotkov do leta 2030) in tudi manj ambiciozno, kot želijo slovenski ekološki kmetje (25 odstotkov do leta 2027). Podgoršek meni, da cilj ni manj ambiciozen, ampak pragmatično ambiciozen. »25 odstotkov je cilj, ki ga moramo doseči na ravni EU. Če si zadamo preveč ambiciozen cilj, bomo tvegali zmanjševanje sredstev.« Bo pa na tem področju v javni razpravi še prišlo do kakšnih sprememb, je dodal. Prav tako je dejal, da so se v pogovorih s komisarjem za okolje in kmetijstvo, ki sta obiskala Slovenijo v četrtek, strinjali, da je treba pri evropskih strategijah, ki se bodo prevajale v strateške načrte, upoštevati izhodiščno stanje držav.
 

Plačila za območja Natura 2000 ter za sobivanje zveri in rejnih živali 

Podgoršek je navedel še nekaj drugih novosti in poudarkov, ki jih prinaša predlog strateškega načrta SKP. Prvič bodo v kmetijskem proračunu predvidena plačila za območja Natura 2000. Predvideni so ukrepi za sobivanje velikih zveri in pašnih živali. Povečale se bodo investicije za ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, kot so zaščita proti pozebi, postavljanje rastlinjakov, namakanje in oroševanje. Na novo se uvajajo neproizvodne naložbe, ki podpirajo okoljsko funkcijo kmetijstva.
Preko ukrepov pametnih vasi in digitalizacije želijo okrepiti osnovno infrastrukturo na podeželju, ter tako izboljšati kakovost življenja in krepitev gospodarske aktivnosti tam.

Pomembno bo področje biogospodarstva, cilj na tem področju sledi evropskemu zelenemu dogovoru in drugim strategijam, ki so bile sprejete na ravni EU, je dejal Podgoršek.  

Prenos in razvoj znanja bodo podpirali preko projektov evropskih inovacijskih partnerstev, panožnih krožkov, razvojnih mrež, demonstracijskih, poskusnih in kompetenčnih centrov. »Če želimo prepoloviti uporabo pesticidov, antibiotikov, gnojil, povečati površine pod ekološkim kmetijstvom, potrebujemo nova znanja in dober prenos teh na kmetijska gospodarstva. V tem trenutku na ravni EU in v svetu nimamo znanj, s katerimi bi lahko dosegali te cilje. Ob dejstvu, da prihajajo nove bolezni in škodljivci, nas čakajo izjemni koraki v razvojnem delu,« meni Podgoršek.
 

Dokument čaka še celovita presoja vplivov na okolje 

Predlog strateškega načrta SKP bo v javni razpravi mesec in pol. Predvidenih je šest javnih posvetov, na podlagi katerih bo nastala končna verzija dokumenta. Ta mora prestati celovito presojo vplivov na okolje, zatem ga mora sprejeti še vlada. Slovenija mora strateški načrt SKP evropski komisiji oddati do konca tega leta. Kot predsedujoča Svetu EU bo vodila aktivnosti na ravni evropskega parlamenta, da bodo države članice pravočasno pripravile svoje strateške načrte SKP, je zagotovil Podgoršek.