Minimalni življenjski stroški višji za 9,2 odstotka

Znesek minimalnih življenjskih stroškov bi se lahko glede na izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki ga je pridobila STA, zvišal za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Minimalna plača bi na ta način leta 2023 znašala najmanj 803,80 evra neto (letos 778,40 evra neto). Zvišala bi se tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.

Po zakonu o socialnovarstvenih prejemkih je treba višino minimalnih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višino minimalne plače in vrste socialnih transferjev, na podlagi primerljive metodologije na novo določiti najmanj vsakih šest let. Nazadnje je bila ocenjena leta 2017.

Inštitut za ekonomska raziskovanja je zdaj na podlagi dohodkov in strukture izdatkov za življenjske potrebščine v letu 2018 ter povprečnih najnižjih cen v drugi polovici septembra letos izračunal, da tako imenovani dolgoročni minimalni življenjski stroški znašajo 669,83 evra na mesec, potem ko so bili zadnjih šest let pri 613,41 evra, je razvidno iz končnega poročila inštituta.

Izračunali so tudi kratkoročne minimalne življenjske stroške, ki ustrezajo novemu osnovnemu znesku minimalnega dohodka kot predvidoma začasnega prejemka, in sicer znašajo 488,58 evra, kar je 10,6 odstotka več od ocenjenih leta 2017.

Pri tem inštitut opozarja, da zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da se nova višina osnovnega minimalnega dohodka določi v primeru, da razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov. »Ta pogoj ni izpolnjen, zato sprememba sedanje višine minimalnega dohodka zaradi tega zakonskega določila ni potrebna,« so podčrtali.

Glede na veljavno formulo, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oziroma najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški, bi minimalna plača ob potrditvi novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov prihodnje leto znašala najmanj 803,80 evra neto.

Na končni znesek bo sicer treba še počakati. V Sloveniji se namreč pri določitvi višine minimalne plače vsako leto upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarska rast. Znesek mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.

Če izračun obvelja, bi za socialne transferje namenili 48,7 milijona evrov več

Upoštevaje novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 488,58 evra, bi medtem vsota denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka za samsko osebo ali prvo osebo v paru, ki je upravičena do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki ju samska oseba prejema trajno, znašala 718,21 evra (od 1. marca letos 620,18 evra). Sprememba osnovnega zneska minimalnega dohodka ima posredni vpliv tudi na zagotovljeno pokojnino, nadomestilo za čas brezposelnosti, denarne socialne pomoči, varstveni dodatek, izredno denarno socialno pomoč, pogrebnino in posmrtnino. 

Če bi uveljavili novi osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 488,58 evra, bi se socialni transferji, vezani na to osnovo, zvišali za približno 48,7 milijona evrov na leto. Samo za denarno socialno pomoč bi bilo treba na leto nameniti 38 milijonov evrov sredstev več, so dodali. Zaradi višjega dohodkovnega cenzusa za upravičenost pa bi se povečalo tudi število upravičencev do transferjev, vezanih na osnovni znesek minimalnega dohodka, so še ocenili.