Mineva natanko 32 let od sprejema ustave samostojne Slovenije

Mineva natanko 32 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Temeljni in najvišji splošni pravni akt je tedanja skupščina sprejela 23. decembra 1991 in je pomenil osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 praznujemo dan ustavnosti, ki ga je ustavno sodišče v tem tednu obeležilo s slavnostno sejo.

Na slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je izpostavil pomen in vlogo ustave v zgodovini samostojne države in se dotaknil načela delitve oblasti, ko gre za spoštovanje postulatov pravne države.

Golob: Samostojnost države zgodba o uspehu, ki jo je treba nadgrajevati

Spomnil je, da rojstvo slovenske ustave vsako leto praznujemo tik ob koncu leta, a to ne pomeni, da lahko ustavo razumemo kot nekakšno novoletno obljubo. »Je trdna zaveza, ki nas vedno znova nagovarja, da tudi v praksi udejanjamo tisto, v kar verjamemo na papirju,« je izpostavil Accetto.

V nagovoru se je dotaknil tudi načela delitve oblasti in vloge ustavnega sodišča, v katerem Accetto ne vidi prvega in edinega, ampak zadnjega varuha ustavnosti. To vlogo morajo prej odigrati redna sodišča, še prej pa drugi organi oblasti in morda še prej tudi vsak izmed nas, ki ga ustava naslavlja, je poudaril.

Načelo delitve oblasti in spoštovanje postulatov pravne države je v nagovoru izpostavila tudi nekdanja predsednica ustavnega sodišča slavnostna govornica Jadranka Sovdat.

Po njenih besedah morajo državni organi, vključno z zakonodajalcem, spoštovati in izvrševati odločbe sodišč in ustavnega sodišča. To je eden od temeljnih postulatov pravne države, zato se mora zakonodajalec odzvati na odločbo ustavnega sodišča, s katero je bila ugotovljena protiustavna opustitev zakonske ureditve, in to v roku, ki mu ga je določilo ustavno sodišče, ne šele nekaj let za tem, je izpostavila Sovdat.

Slavnostne seje so se med drugim udeležili ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Osnutek slovenske ustave je v podvinskem gradu leta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci v njo vnesli pravico do pitne vode, še pred tem pa fiskalno pravilo in novo referendumsko ureditev.