Mineva deset let od tragedije na Blanci

Preteklo je natnako deset let od nesreče, ki se je pripetila pri spustu preko prelivnih polj hidroelektrarne (HE) Arto-Blanca, ki so jo takrat še gradili in pripravljali na zajezitev njene vodne akumulacije. Spusta, ki ga je organiziral takratni sevniški župan in poslanec SLS Kristijan Janc, se je udeležilo 31 ljudi, 13 jih je tragično preminulo.

Nesreča na Blanci velja za najhujšo nesrečo na vodi v državi. S spustom so si posamezniki, širše in ožje vpeti v ta gradbeni projekt, želeli še zadnjič pred zajezitvijo Save na tem območju družabno, iz čolnov ogledati rečno dolino.

Na Savo so se podali v štirih kanujih - v treh s sedmimi in v enem s šestimi ljudmi - ter z gasilskim spremljevalnim čolnom, v katerem so bile štiri osebe.



Načrtovali so približno 15-kilometrski spust, zanemarili pa opozorilo podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), da gre pri omenjeni HE še vedno za gradbišče in da spust po naravni savski strugi na njenem območju ni več možen.

Savo so tedaj namreč že preusmerili na jezovna prelivna polja in spust preko teh odločno odsvetovali. Kljub temu sta dve čolnarski posadki v nasprotju z dogovorom, da se ustavijo pred blanško elektrarno in jo obhodijo po brežini, zaveslali po prelivnih poljih. Sledila je nesreča - kanuja s potniki je potegnilo v sifon, enega od kanujev je pretrgalo na pol. Med 13 žrtvami je bil tudi župan Janc, njegova žena je preživela.



V petdnevni reševalno-iskalni akciji, ki je sledila tragičnemu dogodku, so reševalci uspeli najti vse pogrešane. V akciji je sodelovalo 1040 ljudi, od tega 198 pripadnikov specialne enote, 140 potapljačev, 16 raftarjev, 20 kajakašev, trije jamarji, 19 kinologov, 434 gasilcev, 196 policistov in kriminalistov, 96 pripadnikov civilne zaščite in drugi. V zaledju akcije je sodelovalo še 122 policistov, ki so opravljali kriminalistično preiskavo.



Krški policisti so po zaključku preiskave leta 2008 Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem oddali poročilo o preiskavi. Za nesrečo na prelivnih poljih niso našli elementov kaznivega dejanja, zaradi domnevne neprimernosti opreme pa so ovadili zasebnika, ki je organizatorjem posodil čolne, a je tožilstvo ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti kasneje zavrglo.

Sodišče je v pravdnem postopku dobrih sedem let po nesreči z obrazložitvijo, da so žrtve poznale in sprejele tveganje, zavrglo tudi tožbo svojcev preminulih.



HE Arto-Blanca je druga v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Temeljni kamen zanjo so položili leta 2005. Graditi so jo začeli leta 2007 in gradnjo končali leta 2009, ko so jo tudi tehnično prevzeli. Enoletno poskusno obratovanje je začela konec leta 2009.

Po podatkih družbe HESS hidroelektrarna dosega največjo moč 39,12 megavata. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 kubičnih metrov na sekundo, s petimi pretočnimi polji in povprečno letno proizvodnjo 148 gigavatnih ur.

HE Arto-Blanca v slovenski elektroenergetski sistem prispeva približno odstotek električne energije zdajšnje državne letne proizvodnje. Deluje samodejno brez posadke oziroma z daljinskim vodenjem.