Milijarda evrov za stanovanja naj bi bila brezpogojna

Skladno z napovedmi je vlada potrdila sklep, s katerim potrjuje izhodišča za pripravo zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvideva do sto milijonov evrov na leto v obdobju od leta 2025 do leta 2035. Kdaj bo vlada potrjevala besedilo, še ni znano, a državni zbor naj bi ga potrdil do konca leta, saj je predvidena uveljavitev na začetku prihodnjega leta. Poročali smo, da bodo sredstva za to predvidena v proračunu.

Luka Mesec, nekdanji koordinator Levice in minister za delo, ki je bil pobudnik ministrstva za solidarno prihodnost, je zatrdil, da je dogovor z ministrstvom za finance in predsednikom vlade, da je ta milijarda evrov za stanovanja brezpogojna. Kako trden je ta dogovor – slišati je bilo o dolgotrajnih pogovorih in pogajanjih Levice, ki je ta projekt navajala kot enega ključnih za vstop v vlado –, bodo sicer pokazala že izhodišča proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki naj bi jih ministrstvo za finance proračunskim uporabnikom poslalo še pred odhodom na počitnice. »Sredstva za ta namen so že predvidena,« je zatrdil tudi predsednik vlade Robert Golob in navedel, da novega prispevka za gradnjo javnih najemnih stanovanj ne bo.

Tudi to možnost so na ministrstvu za solidarno prihodnost preigravali skupaj s finančnim ministrstvom, a soglasja za to ni bilo.

Obljubljeno milijardo evrov naj bi torej namenili za različne vrste zagotavljanja javnih najemnih stanovanj pri stanovanjskem skladu ter tudi za to, da bo omogočeno »ugodno financiranje« za zagotavljanje stanovanj v okviru lokalnih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij ter za prenovo javnega stanovanjskega fonda. A za koriščenje razpoložljivih javnih sredstev bodo omenjeni investitorji morali prevzeti tudi del finančnih bremen, vključno z zagotavljanjem lastne udeležbe in udeležbe prihodnjih najemnikov po zgledu sedanje lastne udeležbe pri neprofitnem najemu, še navajajo.

Poleg financiranja javnih najemnih stanovanj naj bi omenjeni zakon uredil tudi pravila delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij in zadrug, preoblikoval določanje najemnin v stanovanjskem zakonu in prenovil sistem subvencioniranja ter določil ukrepe na področju zemljiške politike.

Ta zadnja je po navedbah Klemna Ploštajnerja, državnega sekretarja na ministrstvu za solidarno prihodnost, poleg sistemskega vira financiranja drugi temelj. »Skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor pripravljamo ukrepe za to, da bodo zemljišča pravočasno na voljo in bodo komunalno opremljena, tretji temelj pa je gotovo organizacijska zmožnost celotnega sistema,« je navedel v zadnjem intervjuju za Delo.

Stanovanj dovolj le za desetino interesentov

Cilj vsega omenjenega naj bi bila graditev približno dva tisoč javnih najemnih stanovanj na leto oziroma 20.000 v teh desetih letih – prav njihovo pomanjkanje je namreč po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost eden od najpomembnejših vzrokov za slabo stanje na stanovanjskem trgu, posledično pa tudi povečevanje stisk gospodinjstev pri pridobivanju primernega stanovanja.

Koliko stanovanj primanjkuje, ni povsem jasno, a stanovanjski sklad na podlagi anket lokalnih skupnosti ocenjuje, da primanjkuje najmanj 15.000 javnih najemnih stanovanj. A število potreb se je od leta 2010 podvojilo, pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost in dodajajo, da so najvišje potrebe ocenjene v mestnih občinah, v katerih trenutno primanjkuje od 9000 do 10.500 javnih najemnih stanovanj.

INFOGRAFIKA: Delo