Brdo pri Kranju – Znamo spodbujati mlade, da razvijajo svoj potencial, a ko ga razvijejo in se uveljavijo, ne vemo, kam z njimi, jih ne znamo zadržati, je bilo sporočilo včerajšnjega poslovnega zajtrka AmCham. Mladih, ki znajo na svojem področju dosegati rezultate, ne manjka le v gospodarstvu, ampak tudi na univerzah.
Odgovor na vprašanje, kaj naj bi odlikovalo mladega talentiranega človeka, na katerem so podjetja pripravljena uporabiti vse prepričevalne veščine, je preprost in hkrati ne. Gre za posameznika, ki bo znal uresničevati ambiciozne cilje svojega delodajalca. A kaj je tisto, kar naj bi posedoval?
»Pred dvajsetimi leti si prišel iz šole in že bil pripravljen za prihodnjih 15 let. Zdaj pa je tisto, česar se naučiš, že staro. To pomeni, da morajo biti mladi zelo dinamični, odprti za nove zadeve, morajo se znati učiti, sodelovati, razločiti, kaj je dobro in kaj slabo,« pojasnjuje
Mitja Jermol z Instituta Jožefa Stefana.
Mladi naj gredo v svet, a naj se tudi vrnejo. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Zaposleni investicija, ne strošek
Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete je prepričan, da Slovenija ima talent za talente, a da je treba še veliko narediti, da se bodo mladi razvijali in tu tudi ostali. »V tujini srečam veliko mladih, ki smo jih izobrazili. Na neki točki v karieri morajo nujno oditi. A se morajo tudi vrniti.«
Na talentirane ljudi je treba gledati kot na investicijo, ne kot na strošek. Mitja Jermol je prepričan, da delodajalci to počasi že spoznavajo. »Iskanje in privabljanje kadrov, ponujanje dobrih pogojev … je postalo norma. Pri veliki podjetjih se to dobro vidi.« Vzrok za spremembo v miselnosti je konec gospodarske krize, ki je prinesel večje potrebe po delovni sili.
Ena od fakultet, kjer se srečujejo s kadrovskimi težavami, je ljubljanska fakulteta za strojništvo. Nekateri razpisi za mlade raziskovalce, objavljeni letos, so ostali brez odgovora. Docent
Nikola Vukašinović pojasnjuje, da najboljši mladi, ki bi jih želeli obdržati na fakulteti, saj bi bili prav oni tisti, ki bi najuspešneje predajali znanje naprej, raje odhajajo v industrijo, kjer je plačilo precej boljše. »Vidiš, da je nekdo briljanten, pa mu ne moreš ponuditi pogojev, da bi ostal.«
Podjetja njihove študente poskušajo »rezervirati« že tudi v drugem letniku prve stopnje po bolonjskem sistemu. Vabijo jih v svoje vrste, tudi s štipendijami. Težavo zdaj rešujejo s kadri iz tujine – Hrvaške, Srbije, Makedonije, tudi Pakistana in Irana. A imajo zaradi razmer na trgu dela že zdaj težave, saj tujci, denimo, ne morejo opravljati pedagoškega dela.
Mitja Jermol, sicer vodja Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij, pojasnjuje, da se na njihovem področju – umetni inteligenci – s takimi težavami za zdaj ne srečujejo, saj je ta za mlade še vedno privlačna. »Vem pa, da imajo kolegi, ki so pri fiziki, kemiji, novih materialih imeli takšne težave. Mladim se bolj izplača oditi na neko podjetje ali tujo univerzo, kjer imajo boljše plačilo in druge pogoje.«
Plača ni edina stvar, ki mladega lahko zadrži v podjetju. FOTO: Shutterstock
Izziv na globalni ravni
A plača ni edino, kar mladega, uspešnega človeka zadrži na delovnem mestu. Pomemben je izziv in ta mora biti globalen, pojasnjuje Jermol. Generacija milenijcev (rojenih sredi 80. in 90. letih prejšnjega stoletja) je generacija državljanov sveta. »Že zdaj komunicirajo s svetom. Zanje je pomembno, da je to, kar že naredijo, na svetovni ravni.«
Predstavnica Microsofta
Maria Melkova opozarja, da v Sloveniji talenta ni dovolj. »Dojeti morate, kako velik je svet. Včasih se mi zdi, da menite, da je vaša država že popolna – lepa je, varna, stabilna. A ta povprečnost ni več dovolj, danes moraš biti najboljši. Biti moraš Švica ali Nemčija.«
Prepričana je, da bo Slovenija na določeni točki ostala brez talentiranih mladih, saj bodo, ko bodo dobili priložnost, odšli. »Vsaj dokler jim ne boste dali priložnosti, kakršnih v Nemčiji, Avstriji ali ZDA ne bodo našli.«
Izobraževalne ustanove in podjetja so tista, ki morajo mlade spodbujati, da prestopijo državne meje. »Izobraževalni sistem spodbuja željo osebe, da razišče svet, podjetje pa, da posamezniku da priložnost,« še dodaja Melkova.
Komentarji