Mi jih nočemo, Nemci bodo šli ponje z letali

Ljubljana – Odločitev ministrstva za kmetijstvo, da zaradi epidemije koronavirusa ne dovoli prihoda glavnine sezonskih delavcev v našo državo, je razočarala pridelovalce hmelja in tudi lastnike sadnih in zelenjavnih nasadov. »Z domačo delovno silo si ne moremo pomagati. To vemo na podlagi izkušenj iz preteklosti,« trdijo pridelovalci jagod in zelenjave iz okolice Brežic in Krškega, enake izkušnje imajo z njimi hmeljarji v Savinjski dolini.

Darko Krošelj iz Darsada je bil dogovorjen za prihod skupine 75 delavcev iz Srbije. Kako bo brez njih opravili sezonska dela v jagodnih nasadih, ne ve. »Gospodarska škoda bo zelo velika,« napoveduje. Igor Jarkovič, prav tako pridelovalec sadja in zelenjave, pravi, da je po dveh pozebah to nov udarec za panogo, ki lahko povzroči propad. Jarkovič trdi, da je zdravstveno tveganje v času epidemije manjše, če imajo kmetje zdrave tujce nastanjene na kmetijah, kjer se omejeno gibajo, kot pa da v Posavje dnevno migrirajo brezposelni, dijaki in študenti iz številnih slovenskih krajev.
 

Domači ostanejo le dan ali dva

Jarkovič je bil dogovorjen za prihod 70 delavcev iz Bosne in Hercegovine. »To so ljudje, ki se k nam vsako leto vračajo in so navajeni dela v nasadih. Domači delavci pridejo dan ali dva, potem jih ni več. Tako je na naši kmetiji že štirideset let,« pove Jarkovič. Sogovornika se sprašujeta, kdo jim bo povrnil za stroške za pridobivanje delovnih dovoljenj. Na upravni enoti jim tega denarja ne bodo vračali.



Tudi hmeljarji v Savinjski dolini so zelo ogorčeni. Na kmetiji Janeza Oseta, predsednika združenja hmeljarjev Slovenije, so na prosti dan pomagali sorodniki in prijatelji. »Včeraj jih je bilo na hmeljišču 28, danes le eden, saj so morali v službe. Odločitev ministrstva ni poštena. Slovenski hmelj bo ostal na tleh,« je razočaran Oset. Prepričan je, da bodo skupine tujih sezonskih delavcev izgubili dolgoročno, saj so iz Nemčije, kjer so zaželeni, ponje poslali letala.
 

Država se ne bo vmešavala v plačilo

Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da se je na poziv ministrice na pomoč slovenskim kmetom odzvalo 300 ljudi. »Med njimi študenti, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni in drugi,« so povedali na ministrstvu in dodali, da ne nameravajo posegati v poslovni odnos med delodajalcem in iskalcem zaposlitve, zato ne bodo določali višine plačila, še manj podpirali delo na črno.

Goran Lukić iz delavske svetovalnice je ministrico javno pozval, da bi morda namesto apokaliptičnega poziva, s katerim po njegovem mnenju želijo utrditi »poslovni model« najemanja podplačanih sezonskih delavcev brez neposrednega delovnopravnega varstva, zavihati rokave in zagotoviti vsem sezonskim delavcem v kmetijstvu ustrezno plačilo in neposredno delovnopravno varstvo.
 

Še kakšen apokaliptičen poziv?

»Če tega ne boste naredili, me na žalost ne bo presenetilo, da bo jutri ali pojutrišnjem na eni izmed naslednjih novinarskih konferenc minister za infrastrukturo podobno dramatično naslovil 'državljane, študente, brezposelne, mlajše upokojence', naj gredo delat v gradbeništvo, ker zaradi ukrepov v času koronavirusa primanjkuje poceni delovne sile z območja nekdanje Jugoslavije,« še pravi Lukić.