Strasbourg – Odločitev evropskega parlamenta o reformi avtorskih pravic je ena od najodmevnejših v njegovem petletnem mandatu. A posledice nove ureditve, ki bolje varuje tradicionalne akterje, na prihodnji razvoj na digitalnem področju se bodo pokazale šele v prihodnjih letih.

Na muhi zagovornikov reforme so bila predvsem velika ameriška podjetja (Google, Facebook, Youtube), ki da imajo od neurejenih razmer in vztrajanja pri statusu quo izjemne finančne koristi. Tudi v blagajnah založnikov in navsezadnje plačilnih listah časnikarjev naj bi se po novem zbralo več denarja, ker bo širjenje njihovih del v digitalnem svetu urejeno in plačano. Izvršna direktorica Evropskega založniškega sveta Angela Mills Wade je prepričana, da bo reforma omogočila prihodnje naložbe v profesionalno novinarstvo.

V evropski komisiji so odločitev postavili v kontekst ključnih odločitev v obdobju predsednika Jean-Clauda Junckerja: zapiranje davčnih lukenj, bitke proti tujemu vpletanju na volitvah, varstvo osebnih podatkov. »Evropa vrača nadzor v svoje roke,« se je z namigovanjem na slogan britanskih zagovornikov brexita v tvitu pošalil Junckerjev glasnik Margaritis Schinas. Kreativna industrija, ki naj bi bila z direktivo po oceni Bruslja okrepljena, zaposluje v EU 11,65 milijona ljudi, ustvarja 6,8 odstotka BDP in je vredna 915 milijard na leto.


 

Vprašanje 13. člena

Najbolj kočljiva tema je vprašanje 13. člena direktive. V njem je predvideno, da bodo spletne platforme, kakršna je youtube, same morale preprečevati, da uporabniki ne bodo nalagali avtorsko zaščitenih vsebin. Nasprotniki trdijo, da se za doseganje tega cilja ne bo mogoče izogniti razvpitim filtrom za nalaganje (upload filtri).

Tarča številnih kritik je še 11. člen, ki bo časopisnim založnikom zagotovil več prihodkov, ker bodo novičarski agregati, denimo Google News, morali plačevati, če bodo v svojih iskalnikih objavljali kaj več kot le povezavo in osnovni povzetek vsebine člankov. Nasprotniki trdijo, da tak sistem v praksi ne more delovati in da bi že tako ščitil le največje.

Razplet je bil še danes negotov, saj so bile politične skupine notranje razdeljene. V obeh največjih skupinah, ljudski stranki (EPP) in socialistih, so sicer prevladovali zagovorniki reforme, a v lastnih vrstah so imeli številne »odpadnike«. To se je pokazalo tudi pri slovenskih poslancih iz vrst EPP. Dva slovenska poslanca EPP, Franc Bogovič (SLS) in Lojze Peterle (NSi), sta reformo podprla, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (vsi trije SDS) pa so glasovali proti. Proti sta bila tudi Tanja Fajon (SD) in Igor Šoltes (Zeleni). Ivo Vajgl iz skupine liberalcev (Alde) je na koncu podprl reformo.
 

Vsaj začetek

»Direktiva ne bo rešila vseh težav prevlade ameriških tehnoloških velikanov na svetu, a je vsaj začetek,« je povedal Bogovič. Prepričan je, da je reforma nujna za več pravičnosti na spletu, ki bo zagotovljena umetnikom, časnikarjem in drugim avtorjem. V SDS so ocenili, da reforma ne ščiti dovolj ustvarjalcev, pušča pa preveč nerešenih izvedbenih vprašanj.

Direktiva menda vpliva tudi na svobodno uporabo spleta, saj filtri, ki so neizogibna posledica direktive, ne ločujejo med izjemami, kot so satire, in vsebino, ki krši avtorske pravice. Direktivo bodo države članice morale prenesti v nacionalno zakonodajo.