Matej Tonin je pripravljen iti tudi na sodišče

Ljubljana - Medtem ko je premier Marjan Šarec ocenil, da ni potrebe za sklic sejo sveta za nacionalno varnost, ki ga je zaradi zaostrovanj razmer med Slovenska obveščevalno-varnostna agencijo (Sova) in komisijo za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) predlagal predsednik države Borut Pahor, Sova krepi aktivnosti v postopku pregona zaradi izdaje tajnih podatkov.

"Ni ne vojne in ne izrednih razmer, pač pa gre za vprašanje pristojnosti posameznih organov," je pojasnil premier. Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (Knovs) je politični nadzorni organ in ne civilni, zato v trenutku, ko je veliko manipulacij in obtoževanj, seja po Šarčevi oceni ne bi bila smiselna. 

Sova pa je včeraj po neuradnih informacijah predsednika države, vlade in državnega zbora obvestila, da je z analizo vseh posledic dopolnila oziroma dodatno obrazložila naznanitev suma kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, ki naj bi ga storil Matej Tonin z objavo dela poročila o arbitraži. 

Osnovno naznanilo je tožilstvu, kot je znano, poslala že v ponedeljek. Naznanilo dejanja neznane osebe je dejansko uperjeno proti predsedniku Knovs Mateju Toninu, ki je podpisnik omenjenega poročila.

»Ne bom se skliceval na imuniteto, ker v javnem delu poročila ni objavljenih nobenih tajnih podatkov. Očitno je tako menila tudi Sova, saj je bila prvih sedemnajst dni od objave poročila zadovoljna, saj jo poročilo opere vsakršne krivde,« napoveduje Tonin. Preverjali smo, ali se bo – če bo policijska preiskava pripeljala do njega – skliceval na poslansko imuniteto ali pa se bo odločil na sodišču dokazati svojo nedolžnost, o kateri govori v svojih izjavah za medije.
 

Kaj pravita ustava in kazenski zakonik

Ustava določa, da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval. Člen kazenskega zakonika, na katerega se v svojem naznanilu sklicuje Sova, za izdajo tajnih podatkov določa zaporno kazen do treh let. Če gre za hujše škodljive posledice za interese države, storilcu grozi celo osemletna zaporna kazen.



»Do tam je toliko 'čejev', da se v tej fazi postopka odrekam vsakršnemu komentarju,« pravi Brane Golubović, vodja poslanske skupine LMŠ in neformalni koordinator koalicije v državnem zboru. Zanimalo nas je namreč, ali pričakuje, da bo koalicija morebitni odvzem imunitete Toninu podprla.




 

Po statistiki vodi Janez Janša

V tem mandatu so se doslej v kazenskih postopkih znašli trije poslanci, nazadnje Luka Mesec (Levica). V minulem sklicu je bilo tovrstnih primerov sedem, od tega pet na račun prvaka SDS Janeza Janše. V nobenem postopku se ni skliceval na imuniteto, državni zbor mu je tudi ni priznal. Glede na razpoložljive podatke se je nanjo nazadnje skliceval Zmago Jelinčič (SNS), in sicer v mandatu od leta 2008 do 2011. Zaradi obrekovanja se je pred roko pravice med drugimi znašel tudi poslanec SDS Pavel Rupar, ki mu je državni zbor imuniteto priznal.



O tem, ali poslancu prizna imuniteto ali ne, odloča državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Na predlog mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine lahko sklene, da odločanje opravi na zaprti seji, na kateri je razprava mogoča. O odločitvi, sprejeti na zaprti seji, se izda uradno obvestilo za javnost. Poslanec se lahko imuniteti tudi odreče.

Razžalitev in žaljiva obdolžitev sta sicer dve kaznivi dejanji, zaradi katerih so se poslanci največkrat znašli v sodnih postopkih. V sklicu od leta 2000 do 2004 se jih je na imuniteto sklicevalo največ.

Prvak SDS je ob novici o prijavi suma izdaje tajnih podatkov tvitnil, da kazenska ovadba proti poslancem po ustavi sploh ni mogoča. Kar sicer velja za odškodninske tožbe proti sodnikom in tožilcem, za katero se je odločil on sam zaradi primera Patria, ki ga je pripeljala v zapor. Po 145 dneh bivanja na Dobu je odkorakal na prostost, saj je ustavno sodišče sodbo razveljavilo.

Zdaj v odškodninski tožbi proti državi, tožilki in sodnikom zahteva nekaj več kot 900 tisoč evrov. Janšev odvetnik Franci Matoz je predlagal prenos pristojnosti z ljubljanskega okrožnega na drugo sodišče, obramba temu ugovarja, češ da razlogov za to ni. Odločitev o morebitnem prenosu pristojnosti je v rokah vrhovnega sodišča.