Marjan Podobnik znova na čelu SLS, prepričan o vrnitvi v parlament

Novo mesto – Vnovični predsednik SLS Marjan Podobnik napoveduje, da bodo prvi koraki stranke pod njegovim vodstvom organizacijski – priprava na lokalne volitve. »Prepričan sem, da bo SLS najmočnejša stranka po številu županov in zelo močna po številu občinskih svetnikov,« pravi Podobnik, ki tudi ne dvomi o vrnitvi stranke v državni zbor.

»Ne postavljam časovnega roka, ali je to en mandat ali drugi, a na volitve greš zato, da zmagaš,« je za Delo dejal Podobnik, ki bo v času vodenja prenašal izkušnje na mladega podpredsednika stranke Modesta Motalna, za katerega verjame, da je njegov naslednik.

»Vse bom naredil, da SLS pripeljemo znova na prvo mesto,« se je zaobljubil Motaln.

Že v nagovoru pred volitvami je napovedal, da bo sklical statutarni in programski kongres stranke. Zavzel se je za oblikovanje strateškega sveta stranke – vodil bi ga dr. Ludvik Toplak –, vanj pa bi povabil še nekdanje ministre in predsednike stranke ter strokovnjake, s katerimi bi oblikovali predloge na aktualna vprašanja. Programsko pa naj bi se stranka pod njegovim vodstvom zavzemala za razbremenitev kmetov in obrtnikov, samooskrbo, enakost pred zakonom in boj proti nezakonitim migracijam.
 

»Bili smo krivi in eni in drugi«

Na današnjem »spravnem« kongresu v Novem mestu je bil Podobnik brez konkurence. Edini protikandidat za predsednika stranke Janez Lencl, predsednik občinskega odbora SLS Vransko in svetovalec generalnega direktorja UKC Maribor, je od kandidature odstopil kot znak enotnosti v stranki. »Pozabimo na zamere, gremo v lepšo prihodnost,« je povedal Lencl.

Novi stari predsednik stranke – SLS je vodil že med letoma 1992 in 2000 – se vrača po tem, ko so ga izključili pred dvema letoma. Takrat mu je vodstvo stranke s tedanjim predsednikom Markom Zidanškom na čelu očitalo obrekovanje najvidnejših predstavnikov SLS v medijih ter nespoštovanje in kršenje sklepov najvišjih organov SLS. V dneh pred kongresom je za Delo povedal, da se vrača modrejši in bolj izkušen. Kongres je označil za vrhunec spravnih procesov v stranki.

Besede o spravi znotraj stranke in o novi pomladi je bilo v Novem mestu slišati večkrat. »Bili smo krivi in eni in drugi, da smo prišli v take razmere, a so nas padci naredili bolj trdne,« je povedal Podobnik, ki je v nadaljevanju vseeno dodal, da jih čaka še precej dela, da si bodo povrnili medsebojno zaupanje.


 

Vračanje izključenih

Z Marjanom Podobnikom se v stranko vrača tudi njegov brat Janez Podobnik in nekdanji poslanec SLS Franc Pukšič.

Nekdanji poslanec in župan Franc Kangler, ki je po izključitvi iz SLS, ustanovil Novo ljudsko stranko (NLS), še ni želel jasno odgovoriti na vprašanje, ali obe stranki načrtujeta združitev. »Veste, jaz sem že dolgo v ljudski stranki, pa naj bo to nova ali stara,« je povedal Kangler, a nato vseeno nadaljeval, da osebno misli, da se je treba združevati. »V kakšni obliki pa je drugo vprašanje,« je dodal.

Predsednik SLS je bil v odgovorih bolj odkrit in je napovedal, da bi se lahko združitev obeh strank zgodila že na napovedanem statutarnem in programskem kongresu, ki bo po njegovih besedah najkasneje v naslednjega pol leta. »Verjamem pa, da ne bo to edina povezava. Ne bi napovedoval drugih, a mislim, da jih bo še kar nekaj,« je izpostavil Podobnik in dodal, da so se nanj mnogi že obračali v teh dneh.

Janša: Za SLS prihaja pomladni čas po letih pozebe

Daleč najglasnješi aplavz na kongresu SLS je požel prvi predsednik SLS oziroma takratne Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, ki je povedal, da je lastovko slovenske pomladi treba priklicati znova, da bo po osamosvojitvi prinesla še osvoboditev.

S polurno zamudo je prispel tudi prvak SDS Janez Janša, ki je v nagovoru napovedal, da meni, da za SLS prihaja pomladni čas po letih pozebe ter da je bilo očitno leta 1988 seme posajeno dovolj globoko, da ga pozeba ni uničila. Ob tem je še zavrnil očitke, da so bile manjše stranke v skupnih koalicijah s SDS sateliti. »Na desni strani političnega prostora nikoli ni bilo satelitov, sateliti so drugje, trenutno jih je šest v neki vladni koaliciji, ki bo razpadla, ker nima planeta,« je povedal še Janša, ki si obeta tudi sodelovanja. Stranki je zaželel tudi vrnitev v državni zbor, kamor po njegovih besedah stranka tudi sodi.





 

Z optimizmom na lokalne in evropske volitve

Stranka SLS je brez vodstva s polnimi pooblastili ostala po tem, ko je zaradi slabega volilnega izida na predčasnih državnozborskih volitvah odstopil predsednik Zidanšek. Začasno je vodenje stranke prevzel Primož Jelševar.

SLS je na zadnji državno zborskih volitvah prejela pičlih 2,62 odstotka glasov in se ji tako že drugič zaporedoma ni uspelo uvrstiti v državni zbor. Največji uspeh SLS je zabeležila leta 1996, ko je pod vodstvom Marjana Podobnika dobila 19,38 odstotka glasov. Močnejša je stranka na lokalni ravni - na zadnjih volitvah je bilo na listi SLS ali z njeno podporo izvoljenih 48 županov, imajo tudi več kot 400 občinskih svetnikov.

V stranki napovedujejo, da si želijo rezultat na lokalnih volitvah vsaj ponoviti in ponovno pridobiti pomembno vlogo v političnem prostoru. Jelševar je med drugim tudi napovedal, da verjame, da bodo tudi na evropskih volitvah dobili vsaj enega evropskega poslanca.