Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, razen pri novih primerih raka, ki vključujejo podatke leta 2018. Prikazi in pojasnila so tokrat dostopni v novi sodobni spletni aplikaciji na naslovu https://obcine.nijz.si/. Spletna stran prinaša številne izboljšave in nove možnosti: lažjo in bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov, različne načine primerjav med občinami in po letih, izris časovnih trendov ter nove aktualne vsebine.

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

Na NIJZ v primerjavi s prejšnjo objavo opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažajo manjše število primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu.

Ponovno zaznavajo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016 se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj štiri odstotne točke. Pri tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj.

Pri nekaterih kazalnikih se ne sme zanemariti vpliv pandemije na sicer zaželene trende

Manjše število prebivalcev je prejemalo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Pri tem se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol. To morda kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju ali pa bolj verjetno na slabšo dostopnost zdravstvenega varstva med pandemijo, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov.

Podatki v tokratni objavi kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število poškodovanih v transportnih nezgodah, kar je deloma posledica manjše gostote prometa. Opazi se tudi zmanjšanje števila uporabnikov pomoči na domu, kar lahko odraža vplive epidemije covida-19, ki se kažejo tako v zmanjšanju povpraševanja kot v slabši organizaciji pomoči na domu.

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih so na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V skladu s pričakovanji se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije.

Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi opazimo povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Pri tem se stopnja na novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje.

Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre štiri dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca.

Zaznali so izrazito poslabšanje pri kazalnikih telesnega fitnesa in čezmerne prehranjenosti otrok. Pri tem je pomembno upoštevati dejstvo, da so podatki za leto 2020 nepopolni, saj zaradi omejevalnih ukrepov pandemije covida-19 v več kot polovici šol niso izvedli meritev za športnovzgojni karton. Zato nekatere občine nimajo podatka, pri nekaterih občinah pa je objavljen podatek izmerjen le na delu populacije osnovnošolcev.

Kazalniki presejalnih programov za odkrivanje raka prvič po nekaj letih kažejo nižjo udeležbo v letu 2020. V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je odzivnost v program Svit zmanjšala za dobro odstotno točko, presejanost žensk v program Zora pa za skoraj tri odstotne točke. Presejanost v program Dora se je sicer zmanjšala za slabo odstotno točko, pri tem pa še vedno ostaja nad zaželenim nivojem (70 odstotkov) preiskovank v ciljni populaciji.

Novosti

V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine so se dotaknili tematike pandemije covida-19, ki je povzročila ne le globalno zdravstveno krizo, ampak tudi družbeno in gospodarsko stisko. Raziskava SI-PANDA, ki so jo na NIJZ izvedli z namenom razumevanja vedenja ljudi med pandemijo covida-19, je pokazala določeno poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev Slovenije, zmanjšanje stikov z osebnim zdravnikom in poslabšanje duševnega zdravja prebivalcev. Negativen vpliv pandemije oziroma ukrepov za obvladovanje le-te je glede na rezultate raziskave opazen predvsem pri mlajših prebivalcih od 18. do 29. leta starosti.

Objavljajo najnovejše vrednosti treh kazalnikov, ki prikazujejo ustno zdravje, hrupno okolje in čezmerno prehranjenost odraslih prebivalcev slovenskih občin. Ti kazalniki izhajajo iz anketnih raziskav, ki se izvajajo v večletnih ciklih, zato so prejšnje objave teh kazalnikov v publikacijah leta 2018 in 2019. Novi podatki na ravni Slovenije prikazujejo povečan delež čezmerno prehranjenih oseb in povečan delež oseb, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno. Pri tem pa opazijo povečan delež oseb, ki si vsaj dvakrat na dan umivajo zobe.

V letošnji objavi prvič objavljajo kazalnik, ki prikazuje delež oseb, ki imajo dostop do (otroških) igrišč in površin za rekreacijo. To je kazalnik iz nabora, ki so ga razvili za pridobivanje vpogleda v oceno lokalnega okolja prebivalcev občin. Naš življenjski prostor sestavljajo naravna in grajena okolica, prebivalci in obiskovalci naselij ter stalna interakcija in preplet dejavnosti, ki jih izvajamo v lokalnem okolju. Funkcionalno, urejeno in zdravo lokalno okolje ima pomembno vlogo pri telesnem, duševnem in socialnem počutju ljudi. Spremljanje tovrstnih kazalnikov je za občino zelo priporočljivo, saj podporna, urejena in varna lokalna skupnost omogoča številne možnosti za kakovostno bivanje in izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja svojih prebivalcev.