Majdica navdušuje s pogledom na goro, Cilka na ulico

Na obrobju mestnega jedra Slovenj Gradca sta Maja Gabrovec in Peter Uranc pred dobrimi štirimi leti kupila več kot dvesto let staro zapuščeno hišo, v kateri je bila nekdaj gostilna Ančka. Slovela je po živahnih veselicah.

Ker so domačini to ime že med obnovo vzeli za svoje in ker imata hčerko Ano, sta ga ohranila. Le Hiši Ančka, kot sta objekt poimenovala ob odprtju decembra 2017, sta po novem dodala oznako boutique hotel, saj stavba ponuja pet butičnih sob s štirimi zvezdicami, ki sprejmejo dvanajst gostov. Obnova spomeniško zaščitenega objekta s površino 750 kvadratnih metrov je bila za lastnika velik zalogaj. »Pri obnovi zunanje podobe objekta, pod katero se je podpisala arhitektka Tina Jeseničnik, sva morala dosledno upoštevati smernice zavoda za varstvo kulturne dediščine,« je povedala Maja Gabrovec. Hišo, ki sta jo kupila predvsem zaradi prelepih pogledov na Uršljo goro in razsežnega zemljišča, ki jima je omogočilo ureditev 250 kvadratnih metrov velike letne terase, na pročelju krasi velika steklena stena in ne balkon, kot sta si sprva želela.

Pri obnovi notranjosti nista potrebovala pomoči. Vse sta postorila sama. Izbirala sta naravne materiale, les, kamen, železo, steklo, pri čemer sta v hiši ohranila vse, kar se je ohraniti dalo. »To je bilo najino vodilo tudi pri opremi sob. Pohištvo je izdelano po meri, večinoma iz hrastovine, ki smo jo položili tudi po tleh. Keramika je prav tako vrhunska, italijanska,« je razložila Gabrovčeva, ki je imela pri opremljanju glavno besedo. Izbrala je barve v naravnih, toplih tonih.
 

Majek in Petruha

»Takšnih sob na Koroškem ni. Ker se ne moremo primerjati z večjimi ponudniki turističnih postelj, smo ubrali drugo pot. Gostom bi radi ponudili drugačno izkušnjo, kar si pri tako malo sobah lahko privoščimo,« pravi lastnica. Sobe so poimenovali po družinskih članih: enoposteljno pri glavnem vhodu po hčerki Ani, soba številka dva se imenuje Majek, to je bil lastničin vzdevek v mladosti, Peter je za sobo številka tri izbral ime Petruha, še dve pa sta dobili ime po mamah lastnikov. Soba Majdica se ponaša s pogledom na gore, Cilka pa ponuja pogled na Ozko ulico.

Med tednom imajo v Hiši Ančka največ poslovnih gostov iz tujine, konec tedna pa prihajajo predvsem domači, z vseh koncev Slovenije. »Struktura gostov, med katerimi je veliko kolesarjev in pohodnikov, se v zadnjem času precej spreminja zaradi novega velnesa v kleti hiše,« opažata lastnika. V velnesu so gostom, pa tudi zunanjim obiskovalcem, na voljo masažni bazen, vodna postelja ter finska in infrardeča savna. Prostora je za dvanajst oseb.
 

Slavni chef

Lastnika se veselita prihodnosti, ko se bosta lahko povsem posvetila gostom, saj so hišo, temeljito obnovljeno od kleti do mansarde, zapustili vsi mojstri in obrtniki. Peter se bo poslej lahko še več smukal po kuhinji, kjer ima sicer glavno besedo chef Gašper Kačičnik, član slovenske kuharske reprezentance, ki bo čez dve leti državo zastopala na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu. Kačičnik se je pred prihodom na Koroško uril v več znanih domačih in tujih restavracijah, med njimi v Hiši Franko in Gostilni na Gradu, pa tudi v Italiji, Švici in Kanadi. Pri loncih mu pomaga francoski kuhar Dimitri Bart.


»Ob sobotah in nedeljah zajtrke za goste vedno pripravljam jaz,« pove Peter, ki s svojo ekipo zagovarja lokalne in sezonske sestavine. Hiše Ančka ne bi bilo brez dobre ekipe sodelavcev. Kolektiv je mlad in šteje 14 članov, sicer je v podjetju zaposlenih 34 ljudi, od tega kar polovica takih s posebnimi potrebami zaradi statusa invalidskega podjetja. Zaposleni nimajo nadur. Tako je bilo tudi v decembru, ko je bil naval gostov res velik.

Po besedah lastnikov so odnosi med njimi domači, a se ve, kdo je glavni. »To sem jaz,« z nasmehom na obrazu zatrdi Peter, ki si je vse življenje želel imeti svojo gostilno. »V tem poslu sem petindvajset let, a se nekaterih stvari na novo učim,« priznava. Medtem ko je Peter povsem okupiran z obveznostmi v Hiši Ančka, je Maja zaposlena v Sintalu Koroška kot direktorica njihovega podjetja na Koroškem. Ves prosti čas pa preživlja v Hiši Ančka, kjer sta si s Petrom uredila tudi dom.
Zgodilo se je, da sta ga morala zaradi gostov za nekaj dni zapustiti. »Povpraševanje je bilo večje od ponudbe, zato smo goste iz Združenih držav Amerike vprašali, ali jim je prav, da jih nastanimo v svojih prostorih. Z vsemi mačkami in psi smo se za nekaj dni prestavili k moji mami na Legen, še prej pa naše stanovanje spremenili v hotel,« pove Maja.


Družina jima je tudi sicer v veliko pomoč in oporo. Hčerka Ana je s prijateljico lani med počitnicami za točilnim pultom pomivala kozarce in menda bosta za delo obe poprijeli tudi letos, babica Cilka je med drugim glavna pri okrasitvi, babica Majda pa pri izdelovanju metinega soka.
 

Kmalu še šest sob

Maja in Peter sta pred Hišo Ančka upravljala picerijo Fantom v starem mestnem jedru. Pice po novem pečejo tudi v Hiši Ančka, lastnika pa za staro meščansko stavbo v središču Slovenj Gradca iščeta novo vsebino. Vse kaže, da bo boutique hotel čez dve leti dobil enoto, v kateri bo še šest nadstandardnih sob. »Hiša ima zelo visoke stropove. To bodo zagotovo zelo posebne sobe,« je prepričana Maja, ki jo oblikovanje veseli že od mladostnih let. Gotovo bo spet za vse z največjim veseljem poskrbela sama. Lani so v Hiši Ančka našteli 2300 prenočitev, letos si jih želijo tri tisoč.


Hiša na Celjski cesti 5 je dobila ime Pri Ančki po lastnici Ani Sekavčnik. Kupila jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja od družine Eichholzer. Po drugi svetovni vojni so jo delno nacionalizirali in Ančka je v njej postala najemnica, v objektu pa so bili tudi socialna stanovanja in pisarne. Gostilna je bila do zaprtja v sedemdesetih letih ena najbolj obiskanih na tem koncu.