Ljubljana – Sloveniji je bila konec aprila vročena tožba, ki jo je evropska komisija napovedala v začetku leta. Komisija se je odločila, da bo pred Sodiščem EU postopek proti naši državi sprožila zaradi preiskave Banke Slovenije v zvezi s sumom kaznivih ravnanj ob sanaciji bank leta 2013. Slovenija mora na tožbo odgovoriti do 3. julija.

Vlada je za pripravo odgovora ustanovila medresorsko delovno skupino, ki tožbo »temeljito proučuje in intenzivno pripravlja usmeritve, ki jih bo posredovala državnemu odvetništvu za pripravo odgovora,« potrjujejo na pravosodnem ministrstvu. Kot je znano, je srž spora v tem, da si slovenski in evropski organi različno razlagajo definicijo oziroma pojem arhivov EU oziroma Evropske centralne banke (ECB).

Stališče komisije bi v praksi dejansko pomenilo, da bi bilo za preiskavo potrebno vnaprejšnje soglasje ECB. To je za Slovenijo nesprejemljivo, saj je pri preiskavah element presenečenja ključen, priprave pa morajo potekati v tajnosti. ECB je naši državi sicer očitala nepripravljenost za sodelovanje.
 

V evropski komisiji ne komentirajo

Slovenija zdaj torej pripravlja odgovor na tožbo evropske komisije. Po neuradnih informacijah pa so pravniki evropske komisije o tožbi podali negativno mnenje. Z drugimi besedami – pravniki komisije naj bi ocenili, da je možnost za uspeh tožbe komisije majhen. Ta podatek je pomemben, saj statistika zadnjih let kaže, da je v večini primerov mnenje pravne službe na Sodišču EU zdržalo in da je odstotek dobljenih zadev močno v korist evropske komisije.

V evropski komisiji Delu niso hoteli razkriti vsebine pravnega mnenja, so pa potrdili njegov obstoj, in tudi ne odgovoriti na vprašanje, ali njeni pravniki vložitve tožbe proti Sloveniji niso strokovno podprli. V kabinetu komisarke Violete Bulc pa so nas odpravili, češ da k odgovoru komisije nimajo kaj dodati.




 

Kakšna je praksa

»V večini primerov, v okoli 95 odstotkih, v katerih evropska komisija zatrjuje kršenje prava EU, države članice odpravijo zatrjevano kršitev, še preden komisija vloži tožbo na sodišču. V preostalih primerih, ki pridejo na sodišče, pa je komisija večinoma uspešna. Torej je presoja pravne službe komisije res dobra,« razlaga poznavalec evropskega prava, ki zadeve dobro pozna.
Sodišče EU, še opozarja sogovornik, seveda odloča tudi po drugih pravnih podlagah.

Različnih postopkov je veliko, na primer posebno pomemben je postopek dajanja predhodnih mnenj, kjer vprašanja glede razlage prava EU postavljajo nacionalna sodišča držav članic. Primer, kjer sodišče EU ni sledilo mnenju evropske komisije, je prostotrgovinski sporazum s Singapurjem, v katerem je komisija zagovarjala stališče, da gre za sporazum iz izključne pristojnosti EU.

Države članice pa, nasprotno, da gre za tako imenovani mešani sporazum iz deljene pristojnosti. Sodišče EU je pritrdilo državam članicam. Razsodilo je, da sta po lizbonski pogodbi dve vsebini, porfteljske investicije in nekatere arbitražne klavzule, v pristojnosti držav članic, zato gre za mešani sporazum. To je pomembno mnenje, v katerem sodišče ni upoštevalo presoje evropske komisije.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je, spomnimo, ob napovedani tožbi evropske komisije podprla slovenske organe pregona pri njihovem prizadevanju za razjasnitev okoliščin ob sanaciji bank leta 2013. Nacionalni preiskovalni urad je sicer decembra lani na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo proti petim nekdanjim članom sveta Banke Slovenije, ki so osumljeni kaznivega dejanja zlorabe položaja pri sanaciji NLB.

Konec marca pa smo v Delu razkrili, da je NPU v kazenski ovadbi ocenil, da zaradi dejanj nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in štirih viceguvernerjev obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja.
In kaj naj bi zagrešili? Preberite kaj piše o tem v kazenski ovadbi Nacionalnega preiskovalnega urada.