Levica: Luka Dončić kot primer ekonomskega fevdalizma

Nedavni odziv stranke Levica na nepričakovani prestop Luke Dončića v drug klub NBA ni zgolj komentar o športu, temveč politična izjava, ki skozi prizmo slavnega slovenskega košarkarja promovira ideje ekonomske demokracije in delavskih pravic.

Dončić kot primer ekonomskega fevdalizma?

V izjavi na facebooku Levica poudarja, da Dončić ni imel besede pri svojem prestopu, in ga prikazuje kot simbol sodobnega delavca, ki je brez moči nad lastno usodo v »fevdalnem« kapitalističnem sistemu. Takšna analogija je sicer učinkovita v retoričnem smislu, a v veliki meri poenostavlja realnost profesionalnega športa, kjer so prestopi igralcev del pogodbenih obveznosti, ki se jim športniki zavestno zavežejo.

Stranka Levica je v odzivu na prestop Luke Dončića v drug klub NBA poudarila širša vprašanja ekonomske moči, vpliva kapitala na posameznike ter pomena večje vključenosti zaposlenih v procese odločanja. Po njihovem mnenju primer Dončića ponazarja širši problem sodobnega kapitalizma, kjer imajo delodajalci in lastniki podjetij bistveno več moči kot zaposleni, ki so pogosto izključeni iz odločitev, ki neposredno vplivajo na njihovo poklicno in osebno življenje.

V izjavi Levica navaja, da Dončić o svojem prestopu ni bil obveščen in da je za odločitev izvedel šele, ko je bil dogovor že sklenjen. Stranka v tem vidi vzporednico s situacijo, s katero se soočajo številni delavci, ki se morajo pogosto prilagajati nenadnim spremembam delovnih pogojev, prerazporeditvam in odpovedim, ne da bi imeli pri tem možnost soodločanja.

»Sestavljanje delovnih razporedov brez upoštevanja potreb zaposlenih, klici na šiht tik pred zdajci, samovoljna in kazenska prestavljanja na drugo delovno mesto in navsezadnje nenadne prekinitve delovnih razmerij so vse bolj pogoste zgodbe, ki jih pozna in se jih boji vsakdo izmed nas,« so zapisali.

FOTO: Jerome Miron/Reuters

Po njihovem mnenju Dončićev primer kaže, da celo največji zvezdniki v sistemu, ki temelji na tržnih pravilih, nimajo nadzora nad svojo kariero. V tem kontekstu Levica poudarja, da je sistem upravljanja podjetij in organizacij, v katerih delavci nimajo vpliva na ključne odločitve, podoben fevdalizmu, kjer lastniki odločajo brez posvetovanja s tistimi, ki dejansko opravljajo delo.

Evropski modeli upravljanja kot alternativa

V izjavi so opozorili na razlike med ameriškim in evropskim sistemom upravljanja športnih klubov. Kot alternativne modele so izpostavili španski sistem socios in nemško pravilo 50+1, kjer imajo navijači in lokalne skupnosti večji vpliv na delovanje klubov.

Podoben princip bi po njihovem mnenju lahko veljal tudi v gospodarstvu. Med primeri navajajo zadružništvo in delavsko soupravljanje, kjer imajo zaposleni možnost soodločanja o ključnih vprašanjih v podjetjih. Po njihovem mnenju ti modeli omogočajo večjo ekonomsko demokracijo, ki bi zaposlenim prinesla večjo stabilnost in varnost pri delu.